Opis
Tokrat smo se podrobno in poglobljeno lotili zloglasnega zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), ki je bil v državnem zboru potrjen maja 2026 in ki kljub visokoletečim besedam njegovih predlagateljev prinaša številne negativne posledice za ljudi in državo ter velika tveganja za stabilnost družbenih podsistemov, predvsem pokojninskega in zdravstvenega.
Zakaj smo torej proti? Ker niti slučajno ne gre za razvojni zakon. To je zakon, ki jemlje skupnemu dobremu in tlakuje pot novemu varčevanju, »zategovanju pasu« oziroma novim rezom v plače, pokojnine, zdravstvo, javne storitve in socialno državo.
Zato nasprotovanje omenjenemu zakonu v prvi vrsti pomeni obrambo lastne plače, lastne pokojnine, dostopa do javnega zdravstva, lastne varnosti in pravic naših otrok. Če tega zakona ne ustavimo zdaj, bomo običajni ljudje morali zapitek plačati pozneje. Seveda ga ne bodo plačali najbogatejši in najpremožnejši, ampak delavci ter delavke, upokojenci, bolniki, mlade družine, najemniki, javni sektor …
Ob vsem tem pa je bil sam zakon sprejet v naglici, brez kakršnegakoli socialnega dialoga in v času, ko nova vlada še ni bila konstituirana
Medtem ko smo sindikati že vložili ustavno presojo izglasovanega sklepa v državnem zboru o nedopustnosti referenduma o zakonu, je obenem treba interventni zakon natančno preučiti, ovreči mite, ki se širijo o njem, predvsem v smislu, da se bosta z njegovim sprejetjem v deželi začela cediti med in mleko, kot nas želijo prepričati njegovi predlagatelji (stranke SDS, skupna lista Nova Slovenija-Fokus-Slovenska ljudska stranka, Demokrati in Resni.ca) ter reči bobu bob. To ni zakon za razvoj Slovenije – to je zakon za razkroj naše države, kot smo jo poznali doslej.
Prav to pa smo storili v tej tematski številki Delavske enotnosti. Vse, kar ste želeli vedeti o interventnem zakonu, pa niste imeli koga vprašati.
Vabljeni k branju.
