Opis
Ko se poglobimo v problematiko izgorelosti, sindroma, ki nastaja kot posledica neuravnanega kroničnega stresa na delovnem mestu z značilnim občutkom izčrpanosti, mentalne odmaknjenosti od posameznikovega dela ter zmanjšane poklicne učinkovitosti, se težko znebimo občutka, da so izgoreli praktično povsod, kamor pogledamo.
Z izgorelostjo se lahko v svetu hitrega tempa, dolgih delavnikov in visoke delovne intenzivnosti lahko sreča kdorkoli od nas, ne glede na to, v kateri panogi dela oziroma kakšen poklic opravlja. In če o izgorelosti ponavadi pripovedujejo razni vplivneži, je vendarle čas, da o njej kaj pove tudi Delavska enotnost.
V tematski številki smo se tako dotaknili različnih vidikov izgorelosti, opredelili pojav, dejavnike tveganja ipd., se vprašali o ukrepih za njeno preprečevanje in o tem, zakaj je postala vsepovsod razširjena bolezen našega časa. Ves čas pa smo imeli pred očmi tudi to, da gre izgorelost obravnavati kritično kot družbeni problem in ne (zgolj) kot individualno težavo posameznika oziroma posameznice.
Vabljeni k branju!
