Pravica do odklopa je tik pred vrati
Ni novica, da se je z razvojem sodobne digitalne tehnologije v zadnjih desetletjih zgodilo, da fizična prisotnost pri opravljanju različnih vrst dela ni več vedno nujno potrebna. In sicer tudi ali predvsem »po zaslugi« izbruha novega koronavirusa, ki je močno zagnal trend dela na daljavo. Ena od posledic, ki jih prinaša ta način dela, pa je, kot tudi že čivkajo vrabci na veji, velika obremenjenost, ko delavke in delavci ne smejo ali pa ne morejo prekiniti svojega dela po zaključku uradnega delovnega časa. Tako ni čudno, da smo v zadnjem času začeli veliko govoriti o pravici do odklopa.
Ta trenutno sicer ni določena z evropsko direktivo. Je pa Evropski parlament leta 2021 sprejel nezavezujočo resolucijo, s katero je pozval Evropsko komisijo k pripravi zakonodajnega predloga o pravici do odklopa. O tem je bilo v letu 2024 na evropski ravni izvedeno posvetovanje s socialnimi partnerji, a zaenkrat na tem področju še ni prišlo do nobenih pomembnejših premikov.
Kar zadeva pravico do odklopa, pa se vendarle premika tudi pri nas. Nedavno sprejeta novela zakona o delovnih razmerjih je tako v urejanje delovnih razmerij med drugim vpeljala tudi delavčevo pravico do odklopa, ki določa, da se delavkam in delavcem med počitkom ali drugo opravičeno odsotnostjo z dela ni treba odzivati na delavčeve pozive, ne glede na to, prek katerega kanala ta poskuša z njimi kontaktirati. Delodajalci pa morajo najpozneje do 16. novembra 2024 sprejeti ustrezne ukrepe, ki bodo omogočili uresničevanje pravice do odklopa v praksi.
Ukrepi naj bodo opredeljeni v kolektivni pogodbi dejavnosti
V ZSSS sicer na splošno opažamo, da so v praksi tako delodajalci kot tudi delavke in delavci pogosto slabo ozaveščeni o pomenu urejenega delovnega časa, o pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz ureditve delovnega časa, in se jim ne zdi nič posebnega, če so naloge, povezane z delom, naložene in opravljene tudi izven delovnega časa. V Sloveniji po našem mnenju tako ni težava v tem, da moramo implementirati pravico do odklopa, težavo imamo v nerazumevanju določil o delovnem času, odmorih in počitkih, ki v zakonu o delovnih razmerjih veljajo že desetletja. Zopet se je izkazalo (kot pri evidentiranju delovnega časa), da je dopolnitev zakona zgolj opozorila na vsesplošno nespoštovanje obstoječih zakonskih določil o delovnem času. Jasna določila zakona, da je prvenstveno treba pravico in ukrepe opredeliti s kolektivno pogodbo dejavnosti, so med delodajalci povzročila nemir, še posebej zato, ker so z urejanjem, kljub enoletnem prehodnem obdobju, pričeli šele jeseni letos. Zato sindikati vztrajamo, da se zakon v celoti spoštuje, torej da so ukrepi opredeljeni v kolektivni pogodbi dejavnosti, v podjetniški kolektivni pogodbi (če je v podjetju organiziran sindikat) pa se lahko ukrepi opredelijo podrobneje in šele, če pri posameznem delodajalcu ni organiziranega sindikata, lahko delodajalec pravico do odklopa podrobneje uredi tudi s pravilnikom. Pri nas so nekateri delodajalci, ki imajo tako panožno kot podjetniško kolektivno pogodbo, vseeno skušali zadevo urediti s pravilnikom. Temu smo se odločno postavili po robu in opozorili na jasna določila zakona. Prav tako tudi pričakujemo, da bo inšpektorat za delo v skladu s svojimi pristojnostmi in v okviru inšpekcijskih pregledov ugotavljal tudi morebitne kršitve določb zakona, povezane z načinom oblikovanja ukrepov (pravilnik ali podjetniška kolektivna pogodba).
Več o tem, kaj prinaša pravica do odklopa, v prispevku:
Nedavno je kratek vodnik po tem, kaj prinaša pravica do odklopa, za kakšen pravni okvir gre in kako je z usmeritvami glede mogočih načinov oblikovanja ukrepov, objavilo tudi ministrstvo za delo. Najdete ga lahko na TEJ POVEZAVI.
Kot rečeno morajo delodajalci najpozneje do 16. novembra 2024 sprejeti ustrezne ukrepe, ki bodo omogočili uresničevanje pravice do odklopa v praksi. Tudi če do navedenega roka zadeva še ne bo urejena, bo omenjena obveza za delodajalca ostala in jo bo treba izpolniti. Podana je tudi prekrškovna določba. Globa sicer ni izrecno določena v primeru, da delodajalec ne sprejme ukrepov do roka, temveč v primeru, da pravice do odklopa ne zagotovi.
Vsekakor pa bo treba upoštevati, da se razmere po dejavnostih med seboj razlikujejo, tako glede narave in organizacije samega dela kot tudi glede pokritosti s kolektivnimi pogodbami, zato bo treba pravico do odklopa urejati z občutkom in z zdravo pametjo. Obenem pa bo treba ostati pozoren na razne izjeme, ki se utegnejo pojaviti med ureditvijo pravice. V vsakem primeru bo pravica do odklopa tudi v (bližnji) prihodnosti (p)ostala pomembna sindikalna tema.
Foto Kelly Sikkema/Unsplash