Delajmo varno, kjerkoli že – Nasveti za varno in zdravo delo od doma

Delovno mesto mora biti urejeno tako, da je varno in ne škoduje zdravju, kar pomeni, da je treba upoštevati vse ergonomske in druge okoliščine, ki lahko vplivajo na nas. To velja ne samo za delovno mesto pri delodajalcu, ampak tudi za delo na daljavo oziroma delo od doma. A praksa kaže, da smo pri delu od doma pogosto veliko bolj ležerni in manj skrbni do svojega zdravja. Napaka! Kako jo lahko popravimo?

Preprečiti je vedno neskončno bolj modro, učinkovito pa tudi ceneje in manj boleče kot zdraviti – tega se moramo zavedati tako delavke in delavci kot delodajalci. Za to, da bo delovno mesto ustrezno urejeno, moramo poskrbeti vsi. Doktrina in zakonodaja varnosti in zdravju pri delu je namreč namenjena temu, preprečitvi škode, ki jo lahko povzroči opravljanje dela, pa naj gre za držo telesa, kemikalije, biološka tveganja, stres ali kaj drugega, kar vpliva na naše zdravje in dobro počutje.

Ni izgovorov

Možnost dela od doma ni od včeraj. Covid-19 je tak način dela le pospešil, saj nas je, ker je bil to zelo učinkovit ukrep za zajezitev okužb, skorajda prisilil, da smo ostajali in tudi delali doma. Izgovorov, da nismo vedeli, kako si doma uredimo varno in zdravo delovno mesto, po vsem tem času ne more biti več. Vprašanje pa je, ali imamo vsi za to možnosti – ovire so lahko prostorske, finančne in še kakšne. Če te niso izpolnjene, od doma preprosto ne bi smeli delati, vsaj ne prav pogosto, saj s tem naredimo (ne le sebi) več škode kot koristi.

To se mogoče komu zdi radikalno, a strokovnjaki opažajo, da je v času večjega obsega dela od doma, ki je bilo bolj posledica prisile kot izbire, naraslo tudi število težav z zdravjem tistih, ki delajo na ta način. Kostno-mišična obolenja, ki so posledica neergonomske ureditve delovnega mesta, težave z vidom, srčno-žilne bolezni, prebavne težave, da o psihosocialnih ne govorimo, so le najbolj vidni znaki, da delo od doma, kot ga zdaj pogosto opravljamo z uporabo informacijske tehnologije, ni ustrezno.

Pomembno je torej vedeti, kako urediti delovno mesto, da je čim bolj varno in zdravo. Nesporno je namreč, da je ta način dela tudi po koncu najbolj akutne epidemije postal precej bolj razširjen, kot je bil kdajkoli prej. In videti je, da bo tako tudi ostalo.

Pozor! Vsakega dela ni mogoče opravljati na domu, nekateri za to doma nimajo ustreznih pogojev in jih kljub prizadevanjem ni mogoče ustvariti.

Ergonomija in še kaj

Neustrezno urejena delovna mesta v domačem okolju lahko izničijo vse prednosti usklajevanja dela in zasebnosti, ki jih tako delo prinaša; dobro pa je, da se je temu mogoče izogniti. Upoštevati je treba ergonomska in druga priporočila ter organizirati delo doma (ali kjerkoli ga že opravljamo) tako, da ga bomo lahko opravljali varno in predvsem zdravo. S tem bomo preprečili, da bi si v času delovne kariere »pridelali« poškodbe in okvare, zaradi katerih bomo v tretjem življenjskem obdobju ali pa že prej trpeli posledice.

Delo na daljavo s pomočjo informacijske tehnologije

Vsakega dela ni mogoče opravljati na domu. Največkrat opravljamo na domu dela, ki jih imenujemo »pisarniška«, saj jih v prostorih delodajalca sicer opravljamo v pisarni in ne v proizvodnji. S pomočjo informacijske tehnologije lahko od doma opravljamo tudi nekatera dela, ki bi jih sicer opravljali na terenu, torej tako, da bi morali kam odpotovati.

Vsi prostorskih in tehničnih pogojev, da bi delo opravljali od doma, nimajo. Pri kom je to majhna kvadratura, na kateri ni mogoče urediti ustrezne domače pisarne, drugje je vzrok nedostopnost internetne povezave ali pa je ta slaba, problem pa so lahko tudi finančna sredstva, potrebna za ureditev ustrezne domače pisarne. Zlasti pri zadnjih dveh vzrokih lahko veliko pomaga tudi razumevanje in prispevek delodajalca, ki je tudi po zakonodaji dolžan svojim zaposlenim zagotoviti zdravo in varno opravljanje dela.

Delovna okolja so tako zlasti doma zelo različna; od miz, stolov do računalnikov in druge opreme, tudi osvetlitve, hrupa ter drugih motečih elementov in pričakovanj v domačem delovnem okolju. Vse to vpliva na naše zmožnosti opravljanja dela, na naše počutje ob delu in hkrati na našo varnost in zdravje.

Večina nima domače pisarne in posebnega prostora za delo, zato so naše »pisarne« pogosto dnevne sobe, spalnice ali kuhinje, kjer so pogosti tudi moteči dejavniki, ki vplivajo na učinkovito in nemoteno opravljanje dela. Ovire so lahko tudi tehnične, saj številni zaposleni nimajo dovolj znanja, da bi lahko sami reševali zagate ob morebitni tehnološki ali sistemski okvari. Delodajalec pa je dolžan zagotoviti tovrstno podporo.

Vir: ministrstvo za delo

Varna ureditev delovnega mesta

Kaj vse obsega delovna oprema in kaj so varni in zdravi pogoji dela? V prvi vrsti gre za ergonomijo delovnega mesta, torej kako naj bo to urejeno. Oprema, ki jo potrebujemo, poleg računalnika pomeni tudi namestitev drugih komponent, kot so zaslon, tipkovnica, miška, stol, miza, širše pa vplivajo na nas tudi osvetljenost delovnega mesta, hrup, temperatura in drugi fizikalni dejavniki. Poleg teh klasičnih je treba biti pozoren tudi na novonastajajoča tveganja, ki smo jim izpostavljeni.

S čisto fizičnega vidika je lahko velik problem prisilna drža, predolgo trajajoč statični položaj našega telesa. Naše telo namreč ni narejeno za to, da miruje, problem pa je še večji, če to počnemo še v nepravilnem položaju, ob povečanem stresu in drugih obremenitvah. Pogosto smo izpostavljeni ponavljajočim se gibom, zlasti roke in zapestij pri tipkanju in uporabi miške. Hkrati se pri delu z avdiovizualnimi pripomočki od nas zahteva visoka zbranost, tako da smo pogosto preobremenjeni in zasičeni z različnimi informacijami, za katere se pričakuje, da jih hkrati obdelujemo. Pogosta je tudi senzorična utrujenost oči zaradi prekomernega gledanja v ekrane.

Izpostaviti je treba še zahtevnost dela, časovni pritisk in nizko stopnjo nadzora nad delovnim časom oziroma nad delovnim dnem, če delodajalec ne spoštuje našega delovnega časa in pozablja na našo pravico do zasebnosti. Meje moramo postaviti sami, delodajalec pa se mora njihove nujnosti zavedati. Prosti čas in počitek sta zelo pomembna tako za telesno kot duševno regeneracijo, za tistega, ki dela od doma, pa je dobro, da si vzpostavi svoj ritem.

Ne zanemarimo psihosocialnih tveganj

Veliko pozornost pri zagotavljanju varnega in zdravega dela na daljavo zahtevajo tudi psihosocialna tveganja, ki so vsaj tako pomembna kot tista, ki izhajajo iz ergonomske ureditve delovnega mesta. Povezana so z organizacijo dela, občutki povezanosti s sodelavkami in sodelavci, osamljenostjo, tesnobo, pa tudi s preobremenjenostjo zaradi drugih dejavnikov v okolju, kjer delamo. Delo na domu ni povezano le s prednostmi in slabostmi, ki jih prinaša usklajevanje dela in zasebnosti, ampak tudi s stresom, ki lahko vodi tudi v izgorelost. Pri tem je meja določena individualno, opozarjajo strokovnjaki in dodajajo, da nis(m)o vsi dovolj psihološko opremljeni za to, da bi lahko pri tako opravljenem delu ostali (psihološko) zdravi. Mnogi se namreč sami ne zmorejo organizirati in se na neki točki preveč obremenijo, kar preprosto pomeni, da zgrmijo in zbolijo. Znano je, da doma praviloma delamo več kot v prostorih delodajalca.

Čeprav avtonomija zaposlenih in nadzor na urnikom skupaj z možnostjo izbire določenih ur dela pozitivno vplivajo ne le na naše usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja, ampak tudi na naše zdravje in splošno dobro počutje, mora biti pomemben tudi ta vidik našega dela na domu. Psihosocialni vidiki in naše dobro počutje vpliva tudi na kostno-mišična, srčno-žilna in druga obolenja – ni zdravja brez duševnega zdravja!

Stres sicer ni vedno negativna zadeva, saj brez njega ne gre. Pomemben pa je naš odnos do stresnih razmer in pri delu nasploh; še posebej pri delu na domu je ta lahko povezan s prekomernimi zahtevami delodajalca, s pomanjkanjem osebnega nadzora nad delom in delovnim časom, nezadostno podporo delovnega in domačega okolja, slabimi odnosi, konflikti, nasiljem oziroma nadlegovanjem ipd.

Potrebe delavk in delavcev pri delu na daljavo je treba upoštevati. To je ključno. Delo na daljavo ne sme biti prisila, ampak izbira – izjema so lahko krajši čas le izredne razmere, kot je epidemija.

V času digitaliziranega dela torej poleg polnjenja baterij napravam ne smemo pozabiti tudi na polnjenje lastnih zalog energije in virov dobrega počutja. Postavimo meje sebi, svojim sodelavkam in sodelavcem ter delodajalcu. Zahtevajmo pravico do odklopa.

Epidemija sedenja

Ureditev delovnega mesta mora biti takšna, da delavki oziroma delavcu omogoča nevtralni položaj telesa. O njem govorimo takrat, ko so naše mišice sproščene, prostora pa moramo imeti toliko, da se lahko premaknemo, raztegnemo in pretegnemo ude. Tako delovno mesto mora preprečevati utrujenost, obremenitev oči, glavobol in stres. Po ergonomskih načelih moramo upoštevati naravno lego posameznih delov telesa, predvsem pa si velja zapomniti, da je ob uporabi prenosnega računalnika nujna uporaba ločene tipkovnice in miške.

Eden od pomembnih elementov ergonomske ureditve delovnega mesta je tudi ergonomski stol, saj ob vse večji uporabi informacijske tehnologije pri delu, ki ga opravljamo tudi doma, pa tudi vse bolj v prostem času, strokovnjaki že govorijo o epidemiji sedečega vedenja. Po nekaterih raziskavah sedimo v našem kulturnem okolju že kar polovico dneva in naše sedeče obnašanje postaja vse večji javnozdravstveni problem. Kar 61 odstotkov podjetij in organizacij iz 27 držav Evropske unije namreč navaja dolgotrajno sedenje kot tveganje. Po podatkih Eurostata kar 60 odstotkov vseh delavk in delavcev v EU, ki imajo z delom povezane zdravstvene težave, navaja kostno-mišična obolenja kot najresnejšo težavo.

Po podatkih Eurofoundove ankete je aprila 2020 več kot tretjina delovno aktivnih oseb v EU zaradi pandemije delala na daljavo. Prav ta oblika dela pa se pogosto povezuje s slabšo ergonomsko ureditvijo delovnega mesta, sedečim delom, osamljenostjo, nerednim delovnim časom, kar vse prispeva k nastanku ali poslabšanju kostno-mišičnih obolenj, opozarjajo strokovnjaki. Pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) pa opozarjajo, da zaradi neaktivnega življenjskega sloga vsako leto umre blizu dva milijona ljudi.

Naše telo ni narejeno za mirovanje, problem pa je še večji, če to počnemo še v nepravilnem položaju, ob povečanem stresu in drugih obremenitvah.

Telo je narejeno za gibanje

Kako in na čem sedeti, da se izognemo težavam, je tako vse bolj aktualna tema. Pri sedenju moramo biti pozorni na pravilno držo. Ne pozabimo pa tudi, da je naše telo narejeno za gibanje in da dolgotrajno sedenje, ne le na neustreznem stolu, povzroča številne zdravstvene težave in zaplete: mišično atrofijo, krhkost kosti, polenitev srčno-mišične funkcije, zmanjšanje sposobnosti uporabe maščob, povečanje rezistence na insulin v mišicah, debelost … Tako se vse več ljudi sooča s sladkorno boleznijo, srčno-mišičnimi boleznimi, depresijo, povečanim tveganjem, da zbolijo za rakom, težavami s sklepi ipd., ugotavlja medicina dela. Najpogostejše težave pa so bolečine v hrbtenici – te niso povezane le s starostjo, ampak se z delom, še zlasti ob nepravilni drži, pospešijo.

Prav zato je zelo pomembno, da se pri ureditvi delovnega mesta v domačem okolju zavedamo najpomembnejših načel:

Stol, na katerem delamo, mora imeti možnost nastavitve ledvene podpore po naklonu in višini. Biti mora stabilen, imeti mora ledveno podporo in naslonjalo za roke. Stol mora omogočiti tudi počivanje in ne sme omejevati telesa. Seveda ga moramo znati tudi pravilno uporabiti. Ergonomski stol mora slediti človeku in ga ne obremenjevati. Dober je t. i. aktivni stol, ki podpira spontano gibanje telesa, svobodno in nezavedno od dela z računalnikom. Dober stol nam mora omogočiti udobno sedenje in dobro podporo. Pri svetovanju, kakšen naj bo stol, je treba upoštevati razlike med nami (antropometrija) in izbrati ustreznega – ni univerzalnega stola, ki bi bil enako dober za vse! Pomembni so: podkolenska višina (ko imamo stopala na tleh), globina sedala, kolčna širina, višina hrbta in komolca, ledvena višina (zaradi podpore) in ledvena globina. Če z nogami ne dosežemo tal, moramo imeti podporo za noge, ta je koristna tudi sicer.
Delovna površina (miza) mora biti dovolj velika, da omogoča ustrezno razporeditev tipkovnice, miške, zaslona, podlag ter druge opreme in sredstev, ki jih potrebujemo pri svojem delu. Višina mize mora omogočati, da imamo pod njo dovolj prostora za noge. Rob mize naj bo zaobljen, da zmanjšamo pritisk in poškodbe. Najbolj idealna za delo (tako doma kot pri delodajalcu) je dvižna miza – ta je v nekaterih bolje osveščenih firmah po svetu že postala standardna oprema.
Uporabljajmo ergonomski naslon za zapestje, ta je običajno del podloge za miško.
Miška mora biti oblikovana ergonomsko, naj bo ustrezne oblike in velikosti, vsekakor pa ločena od tipkovnice.
Tipkovnica naj bo ločena od zaslona, tudi pri uporabi prenosnika. Tipkovnico naj bo možno premikati po površini. Namestimo pa jo tako, da je pred njo vsaj deset centimetrov prostora.
Paziti moramo tudi na ustrezno oddaljenost zaslona od naših oči in njegovo ustrezno namestitev po višini. Oddaljen mora biti najmanj 50 centimetrov, njegov zgornji rob mora biti v višini oči ali malo nižje. Zaslon mora biti nastavljiv po višini in nagibu, ne sme utripati, redno pa ga je treba tudi čistiti.
Pri osvetljenosti prostora moramo paziti, da je ta zadostna, da lahko tipkamo in beremo; svetloba z okna pa mora glede na namestitev zaslona padati z leve ali desne strani – ni pravilno, da gledamo v okno ali da ga imamo za hrbtom.
Poskrbimo tudi za ustrezno temperaturo prostora, kjer delamo, njegovo vlažnost in prezračenost.
Iz delovnega okolja odstranimo ves moteč hrup.

Strokovnjaki opozarjajo, da moramo delati v nevtralnem telesnem položaju, da pa je najboljši spreminjajoči se položaj. Osem ali več ur mirovanja v istem ali podobnem položaju je vedno škodljivo. Gibanje je zdravo, zato si moramo med delom vzeti tudi aktivni odmor, pri katerem si spočijemo oči (pogled v daljavo), se pretegnemo in potelovadimo. Ne pozabimo tudi na to, da je treba tudi med delom piti dovolj tekočine, še najbolje vode.

Še niste članica ali član sindikata?

Poiščite razloge za včlanitev, izberite svoj sindikat in se včlanite!

Delodajalcu mora biti mar

O zakonskih okvirih in obveznosti tako delodajalca kot delavk in delavcev pišemo v posebnem prispevku. Kar zadeva ustrezno ureditev delovnega mesta, naj izpostavimo še to, da je delodajalec dolžan zagotavljati varne pogoje dela tudi na domu, način pa je prepuščen njemu samemu. Ob privolitvi tistega, ki želi delati na domu, si lahko delodajalec, strokovni delavec ali delavka za varnost pri delu delovno mesto ogleda, lahko zahteva fotografije delovnega mesta ali pa izpolnitev vprašalnika.

Zelo priporočljivo je, da delodajalec pripravi usposabljanje in navodila za pravilno ravnanje pri opravljanju varnega dela na domu (na primer za zdravo delo za računalnikom, osvetljenost delovnega mesta, nezgode pri delu …) ter tudi zapiše ukrepe, s katerimi zagotavlja varnost in zdravje delavk in delavcev. Promocija zdravja je delodajalčeva zakonska obveza.

Ključno pri zagotavljanju varnega in zdravju čim manj škodljivega dela je ocenjevanje tveganja, ki mora biti opravljeno kakovostno, saj iz njega potem izhajajo ustrezni preventivni ukrepi. Tako pa je lahko opravljeno le v sodelovanju delodajalca z delavkami in delavci, njihovimi predstavniki ter strokovnimi sodelavci za varnost in zdravje pri delu in pooblaščeno stroko medicine dela. To velja tako za delo od doma kot za delo v prostorih delodajalca.

Poleg zgoraj opisanih ergonomskih tveganj pri delu je treba upoštevati, kot smo poudarili, tudi psihosocialna tveganja in vsa novonastajajoča tveganja zaradi spremenjenih načinov dela.

Zakonodaja je zato, da jo upoštevamo

Zakonodajni okvir urejanja dela na domu je postavljen že dalj časa, kot pa slišimo z več strani, je zapiranje družbe ob epidemiji in s tem razmah dela na domu pokazal, da bi ta okvir potreboval nekaj sprememb. S tem se bodo nedvomno socialni partnerji še ukvarjali, mi pa poglejmo, kaj nam zakonodaja na področju dela na domu veleva zdaj.

Zlasti sta za nas pomembna zakon o delovnih razmerjih in zakon o varnosti in zdravju pri delu:

Kaj piše v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1)

68. člen

(1) Kot delo na domu se šteje delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca.

(2) Za delo na domu se šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije.

(3) S pogodbo o zaposlitvi se delodajalec in delavec lahko dogovorita, da bo delavec na domu opravljal delo, ki sodi v dejavnost delodajalca ali ki je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca za celotno trajanje ali le del delovnega časa delavca.

(4) Delodajalec je dolžan o nameravanem organiziranju dela na domu, pred začetkom dela delavca, obvestiti inšpektorat za delo.

69. člen

(pravice, obveznosti in pogoji)

(1) Delavec, ki opravlja delo na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri v dogovoru z delodajalcem, ima enake pravice kot delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca, vključno s pravico do sodelovanja pri upravljanju in sindikalnega organiziranja.

(2) Pravice, obveznosti in pogoji, ki so odvisni od narave dela na domu, se uredijo med delodajalcem in delavcem s pogodbo o zaposlitvi.

70. člen

(obveznosti delodajalca)

(1) Delavec ima pravico do nadomestila za uporabo svojih sredstev pri delu na domu. Višino nadomestila določita delavec in delodajalec s pogodbo o zaposlitvi.

(2) Delodajalec je dolžan zagotavljati varne pogoje dela na domu.

Spomnimo tudi, na kaj delodajalce opozarja Evropska konfederacija sindikatov (Etuc):

Delavci na daljavo imajo enake pogoje zaposlitve ‒ vzdrževati je treba običajen delovni čas.
Delodajalci so odgovorni in zagotavljajo delavcem potrebno usposabljanje in tehnično podporo.
Delodajalci morajo spoštovati zasebnost delavcev na daljavo ‒ delavci morajo imeti pravico do odklopa.
Delovna obremenitev in standardi uspešnosti ostajajo enaki kot za delavce v prostorih delodajalca.
Delodajalci so odgovorni za sprejemanje ukrepov za zagotovitev, da delavci ne bodo izolirani.

Kaj določa Zakon v varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)

5. člen

(zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu)

(1) Delodajalec mora zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. V ta namen mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi.

(2) Delodajalec mora posebno skrb nameniti zagotovitvi varnosti in zdravja nosečih delavk, mladih in starejših delavcev ter delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo ter pri izbiri ukrepov upoštevati posebna tveganja, katerim so ti delavci izpostavljeni pri delu, v skladu s posebnimi predpisi.

(3) Delodajalec mora upoštevati spreminjajoče se okoliščine ter izvajati take preventivne ukrepe in izbirati take delovne in proizvajalne metode, ki bodo zagotavljale izboljševanje stanja in višjo raven varnosti in zdravja pri delu, ter bodo vključene v vse aktivnosti delodajalca in na vseh organizacijskih ravneh.

7. člen

(Načrtovanje ter varnost in zdravje pri delu)

(1) Delodajalec mora pri načrtovanju delovnega okolja, delovnih prostorov, delovnih in tehnoloških postopkov, uporabe delovne in osebne varovalne opreme in uporabe nevarnih kemičnih snovi zagotoviti, da so bili upoštevani vsi vplivi na varno in zdravo delo delavcev ter da so okolje, postopki, prostori, oprema in snovi primerni in v skladu z namenom uporabe.

(2) Delodajalec mora pri načrtovanju dela upoštevati duševne in telesne zmožnosti delavcev ter zmanjševati tveganja zaradi delovnih obremenitev, ki lahko vplivajo na varnost in zdravje delavcev pri delu.

Matija Drmota, samostojni svetovalec ZSSS na pravnem področju, opozarja na poškodbo pri opravljanju dela od doma. Čeprav pravna praksa na tem področju načeloma še ni izoblikovana, velja, da če bi šlo za poškodbo v povezavi z opravljanjem dela, potem bi nadomestilo moralo znašati 100 odstotkov osnove zaradi poškodbe pri delu in ne 80 odstotkov zaradi poškodbe izven dela.

17. člen

(Ocenjevanje tveganja in izjava o varnosti)

(1) Delodajalec mora pisno oceniti tveganja, ki so jim delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri delu, po postopku, ki obsega zlasti:

identifikacijo oziroma odkrivanje nevarnosti;
ugotovitev, kdo od delavcev bi bil lahko izpostavljen identificiranim nevarnostim;
oceno tveganja, v kateri sta upoštevana verjetnost nastanka nezgod pri delu, poklicnih bolezni oziroma bolezni v zvezi z delom in resnost njihovih posledic;
odločitev o tem, ali je tveganje sprejemljivo;
odločitev o uvedbi ukrepov za zmanjšanje nesprejemljivega tveganja.

(2) Delodajalec mora popraviti in dopolniti oceno tveganja vsakokrat:

ko obstoječi preventivni ukrepi varovanja niso zadostni oziroma niso več ustrezni;
ko se spremenijo podatki, na katerih je ocenjevanje temeljilo;
ko obstajajo možnosti in načini za izpopolnitev oziroma dopolnitev ocenjevanja.

(3) Delodajalec mora po izvedenem ocenjevanju tveganja za varnost in zdravje pri delu izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki, ki glede na vrsto in obseg dejavnosti vsebuje zlasti:

načrt za izvedbo predpisanih zahtev in ukrepov;
načrt in postopke za izvedbo ukrepov v primerih neposredne nevarnosti;
opredelitev obveznosti in odgovornosti odgovornih oseb delodajalca in delavcev za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

(4) V izjavi o varnosti z oceno tveganja delodajalec določi posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za določeno delo, v delovnem procesu, ali za uporabo posameznih sredstev za delo, na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela.

(5) V izjavi o varnosti mora delodajalec k pisni oceni tveganja priložiti zapisnik o posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki.

Kako lahko delodajalci preprečijo ali zmanjšajo tveganja za varnost in zdravje pri delu na domu:

prepoznajo tveganja in iz njih izhajajoče nevarnosti,

delavke in delavce seznanijo s pravicami in obveznostmi glede lastne varnosti in zdravja pri delu,

delavke in delavci si lahko iz pisarn izposodijo ergonomsko opremo (stol, zaslon ipd.),

delavkam in delavcem zagotavljajo podporo za telesno in duševno zdravje.

Vir: ILO. 2020. Teleworking during the COVID-19 pandemic and beyond.

Kljub jasnim določilom kršitve so

V zvezi z ureditvijo dela na domu na Inšpektoratu RS za delo (IRSD) ugotavljajo, da ureditev dela na domu ni vedno ustrezna. Največ kršitev je pri:

sprejemu ustreznega akta (katero delo se lahko opravlja na domu);
določitvi načina dela in delovnega časa ‒ vodenje evidence o delovnem času;
obveznostih glede varnosti in zdravja pri delu (varni delovni pogoji ZVZD-1, 5. člen ZVZD-1);
nezagotavljanju nadomestil za uporabo lastnih sredstev;
razumevanju tega, da vsakega dela ni mogoče opravljati na domu, nekateri za to doma nimajo ustreznih pogojev.

Še niste članica ali član sindikata?

Poiščite razloge za včlanitev, izberite svoj sindikat in se včlanite!

Ob tem še posebej dodajajo:

da mora delodajalec inšpektoratu najaviti namero o opravljanju dela na domu. Delodajalci, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije, obvestilo vložijo elektronsko, prek portala SPOT;
da mora biti sprejeta ustrezna pravna podlaga zanj, tj. pogodba o zaposlitvi;
da mora imeti zaposleni enake pravice, kot če bi delal v delovnih prostorih;
da je nadomestilo za uporabo sredstev nujno.

Zapomniti si velja zlasti, da delo od doma ne sme biti (razen v izrednih razmerah) prisila, ampak izbira. Predvsem pa zahtevajmo varno, zdravo in zakonito ureditev dela od doma!

Koliko nadzora?

Pri delu z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo na daljavo se delodajalci lahko znajdejo v skušnjavi, da bi tako delo pretirano nadzorovali, tudi na način in s sredstvi, ki niso dovoljena.

Informacijska pooblaščenka v zvezi z delom na domu opozarja tudi na pravila o varovanju zasebnosti. Na spletni strani so o tem objavili podrobnejša navodila in smernice, mi pa poudarimo le, da se delodajalec mora zavedati, da lahko zaposleni na delovnem mestu (kjerkoli to že je) upravičeno pričakujejo določeno stopnjo zasebnosti; da delodajalec osebne podatke delavca obdeluje samo, če ima za to podlago v zakonu ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem; in obdeluje lahko samo toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno za dosego zakonitega namena obdelave.

Treba je vedeti, da mora biti vsaka oblika nadzora delodajalca, ki pomeni poseg v pravico do zasebnosti delavca, najprej skladna z ustavnimi določili glede varstva zasebnosti; hkrati mora biti bodisi vnaprej utemeljena in transparentno predstavljena zaposlenim v internih aktih podjetja (v kakšnih primerih, na kakšen način in kdo lahko izvaja takšen nadzor) bodisi mora imeti zakonsko podlago.

Pozor! Neupravičen nadzor, ki ga omogoča tehnologija, pomeni tveganje za varnost in zdravje pri delu. Uporaba sistemov, naprav ali računalnikov, ki določajo vsebino ali tempo dela, pogosto v kombinaciji z algoritmičnim vodenjem, je povezana z intenzivnostjo dela, v naslednjem koraku pa tudi s stresom ter duševnim zdravjem delavk in delavcev.

Mojca Matoz,
foto Norbert Braun/Unsplash

Delavska enotnost

To besedilo je skupek tekstov z naslovoma Delajmo varno, kjerkoli že in Zakonodaja je zato, da jo upoštevamo, posebej objavljenih v tematski številki Delo na daljavo in pravica do odklopa (junij 2022) Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 80 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!

Ne prezrite tudi:

Delo od doma kot sindikalno vprašanje: Razmislek o tem, kako si lahko vzamemo čas nazaj

Pravica do odklopa – nekatere države so jo že priznale

Različni odtenki dela na domu – Intervju s Sonjo Robnik, strokovnjakinjo z ministrstva za delo