Še niste naš član? Registrirajte se, vpišite vašo člansko številko in koristite ugodnosti za člane ZSSS!

Novi Zujf na vidiku

Proračuna za leti 2027 in 2028 pri transferjih gospodinjstvom predvidevata reze, ki so po obsegu primerljivi z Zujfom, vendar brez zakona, ki bi jih utemeljeval. Breme tokrat ni razporejeno med upokojence in javne uslužbence kot leta 2012, temveč zgoščeno pri družinah, prejemnikih denarne socialne pomoči in invalidih. Interventni zakon hkrati odpira luknjo podobnega obsega, njegove največje koristi pa so namenjene nekaj deset tisoč ljudem z najvišjimi plačami ali z dvema viroma dohodka.

Državni zbor je danes potrdil proračuna za leti 2027 in 2028. Odbor za finance je pred tem zavrnil vseh 35 dopolnil, vloženih k proračunu za leto 2027, tudi tista, s katerimi bi preprečili zmanjšanje sredstev za posamezne socialne pravice. Ob obravnavi proračunskih dokumentov na odboru državnega zbora za demografijo sredi oktobra je državni sekretar na ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve Andrej Štesl zagotavljal, da nihče, ki ima zakonsko pravico, te pravice ne bo izgubil.

Podobno je 13. novembra zatrdil minister za finance Andrej Šircelj: posegov v pravice po njegovih besedah ne bo, dobrih 300 milijonov evrov prihrankov pa naj bi prinesel »strožji nadzor nad upravičenostjo glede premoženja, prebivališča in dohodkov«. V državnem zboru je 18. novembra ponovil, da ne gre za krčenje pravic, temveč za »urejanje sistema«, opozorila opozicije o izgubi pravic pa je označil za ustvarjanje strahu in negotovosti.

A pristojne inštitucije ugotavljajo drugače. Fiskalni svet je v 26. oktobra objavljeni Oceni proračunskih dokumentov za leti 2027 in 2028 ugotovil, da se transferji posameznikom in gospodinjstvom v letu 2027 znižujejo za okoli 300 milijonov evrov oziroma za 14,9 odstotka. Podlage za tako znižanje v obrazložitvah proračuna ni našel, zato je sklenil, da bi vlada večino prihranka dosegla z manjšim številom upravičencev. Ministrova napoved ta sklep potrjuje: pravice bodo formalno ostale, prejemnikov pa bo manj.

V članku o tihih rezih v javnem sektorju (oktobrska tematska številka Delavske enotnosti) smo se vprašali, ali se nam obeta novi Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF). Minister za finance je 13. novembra odgovoril, da »nobenega Zujfa ne bo, ker za noben Zujf ni potrebe«. Če tega razumemo zgolj kot zakon, ima Šircelj prav: vlada interventnega varčevalnega zakona ne predlaga.

Če pa ga pogledamo skozi obseg in naslovnike rezov, nam odgovor dajo že same številke. Po oceni Fiskalnega sveta in naših izračunih bi ob nespremenjenih zneskih pravice iz naslova socialnih transferjev izgubilo od 80 do 90 tisoč ljudi, med njimi okoli 70 tisoč otrok, ki jim zdaj pripada otroški dodatek. Če bi pravice obdržali vsi, bi vsak prejemal okoli petino manj, kot mu pripada po zakonu.

V tokratnem prispevku raziskujemo, kaj, koliko in komu je v letih svojega izvajanja vzel Zujf, koliko in komu jemljeta proračuna za leti 2027 in 2028 ter kakšno luknjo bi v javne blagajne navrtal Zakon o intervencijskih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), o katerem bomo volivke in volivci odločali na referendumu 6. decembra. Rezi, ki jih načrtuje četrta Janševa vlada so po obsegu podobni Zujfu, razlikujejo pa se po način njihove izvedbe in temu, kdo bo na koncu nosil breme varčevalnih ukrepov.


Kaj in komu je vzel Zujf

Zakon za uravnoteženje javnih financ je začel veljati 31. maja 2012 in naenkrat spremenil 39 področnih zakonov. Skupaj z rebalansom proračuna je vlada z njim v enem letu odhodke znižala za okoli milijardo evrov (danes okoli 800 milijonov), primanjkljaj sektorja država pa se je s 6,4 % BDP v letu 2011 znižal na 4,0 % do konca letu 2012. Breme je bilo razporejeno široko, največja posamična oškodovana skupina pa so bili javni uslužbenci. Zujf je osnovne plače znižal za osem odstotkov, odložil napredovanja ter omejil regres in druga povračila. Vlada je učinek plačnih ukrepov v predlogu zakona ocenila na okoli 640 milijonov evrov letno, od tega 400 milijonov samo zaradi znižanja bruto mase osnovnih plač. Dejanska masa plač v javnem sektorju se je med letoma 2011 in 2013 zmanjšala za 200 milijonov evrov, na 3,3 milijarde evrov.

Tabela 1: Kaj, koliko in komu je vzel Zujf (2012–2017)
Skupina Ukrep Prihranek (mio €) Obdobje Prizadeti
Javni uslužbenci znižanje osnovnih plač za 8 %, odlog napredovanj, nižji regres, ukinjena povračila plače 640 letno, ocena vlade v prvem letu okoli 162.000 zaposlenih (maj 2012)
Upokojenci neusklajevanje pokojnin 390 2012–2017 več kot 500.000 upokojencev
omejitev letnega dodatka 243 2012–2017 upokojenci z višjimi pokojninami
Družine starševsko nadomestilo 90 % namesto 100 % plače 120 2012–2017 prejemniki nad minimalno plačo
otroški dodatek: ukinitev 7. in 8. dohodkovnega razreda 100 2012–2017 okoli 23.000 otrok (23.126) je izgubilo pravico
brezplačen vrtec za drugega otroka 25 2012–2017
pomoč ob rojstvu, dodatek za veliko družino 14 2012–2017
Vojni veterani zdravilišča, dopolnilno zavarovanje 64 2012–2017
Brezposelni nadomestilo med bolniško 44 2012–2017 prejemniki denarnega nadomestila za brezposelnost
Dijaki in študenti državne štipendije 35 2014–2017
Mladi subvencija za prvo stanovanje 19 2012–2017
Skupaj transferji vsi ukrepi razen plač (seštevek več let) 1.054 2012–2017
Letni učinek pri transferjih seštevek, deljen s šestimi leti 176 letno okoli pol odstotka takratnega BDP

Opomba: Del upada pri otroškem dodatku, štipendijah in denarni socialni pomoči v letu 2012 ni bil posledica Zujfa, temveč sočasne uveljavitve nove socialne zakonodaje, ki je med drugim otroški dodatek omejila na otroke do 18. leta. Zneski pri transferjih so seštevek več let; letni učinek je znašal okoli 180 milijonov evrov oziroma pol odstotka takratnega BDP, večino pa so ga nosili upokojenci.

Vir: Zujf (2012); Vlada RS, Poročilo o presoji posledic zakonov, sprejetih po nujnem postopku med 4. 6. 2010 in 31. 12. 2014 (2017); ministrstvo za delo prek MMC RTV SLO (2017). Pripravil M. P.

Pri transferjih je največ »prispevalo« več kot pol milijona upokojencev. Neusklajevanje pokojnin z rastjo cen je do leta 2017 prineslo okoli 390 milijonov evrov »prihranka«, omejitev letnega dodatka okoli 243 milijonov. Družine so izgubile okoli 120 milijonov evrov pri starševskem nadomestilu, ki je bilo omejeno na 90 odstotkov plače, in okoli 100 milijonov pri otroškem dodatku, kjer je pravico izgubilo 23.126 otrok iz dveh najvišjih dohodkovnih razredov.

Zujf je posegel tudi v zdravstveno zavarovanje. Vsem zaposlenim je za deset odstotnih točk znižal nadomestilo med bolniško odsotnostjo v prvih 90 dneh, razen pri poklicnih boleznih in poškodbah pri delu. Brezposelnim je odpravil pravico do nadomestila med bolniško, zato se jim čas bolezni šteje v trajanje nadomestila za brezposelnost, nižje nadomestilo med bolniško pa velja še danes. Po podatkih ministrstva za delo, ki so jih konec leta 2017 zbrali na MMC RTV SLO, so ukrepi pri transferjih skupaj prinesli dobro milijardo evrov »prihranka«


Kaj nam bosta vzela proračuna za leti 2027 in 2028

Proračunska dokumenta nove vlade za transferje posameznikom in gospodinjstvom v letu 2027 namenjata 1,90 milijarde evrov in 1,95 milijarde v letu 2028. Letos bo zanje po oceni ministrstva ta finance porabljenih 2,23 milijarde evrov. Zakon o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom (ZUTPG) hkrati določa, da se transferji vsako leto 1. marca uskladijo z rastjo cen v prejšnjem letu, ki jo Urad RS za makroekonomske analize in razvoj ocenjuje na 3,7 odstotka. Ob nespremenjenih pravicah bi torej v letu 2027 potrebovali okoli 2,32 milijarde evrov, razlika do potrjenega zneska pa znaša okoli 416 milijonov evrov oziroma 18 odstotkov.

To je seveda zgornja ocena. Ministrstvo za finance v zadnjih dveh mesecih leta predvideva 24-odstotno rast teh izdatkov, čeprav so bili v prvih desetih mesecih za 9,7 odstotka višji kot lani. Če bi do konca leta rasli kot doslej, bi razlika znašala okoli 370 milijonov evrov oziroma 16 odstotkov. Enkratnih ukrepov, ki bi letošnjo raven umetno zviševali, ne omenjata ne vlada ne Fiskalni svet. Prejšnja vlada je v proračunu, ki ga je DZ sprejel lani, za leto 2027 predvidela okoli 2,27 milijarde evrov.

Predvideni varčevalni rezi ne bodo enakomerni. Družinski prejemki in starševska nadomestila se krčijo za petino, transferji za socialno varnost, kamor sodita denarna socialna pomoč in osebna asistenca, za 18 odstotkov, štipendije za 19 odstotkov. Za denarno socialno pomoč je pri ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve leta 2027 predvidenih 272 milijonov evrov, 22 odstotkov manj kot letos, za izenačevanje možnosti invalidov, pretežno za osebno asistenco, 255 milijonov evrov oziroma 18 odstotkov manj kot letos. Tudi v letu 2028 ostanejo vse te postavke pod letošnjo ravnjo.

Graf 1: Vlada je transferje posameznikom in gospodinjstvom za leto 2027 znižala za 333 milijonov evrov, čeprav bi jih morala po zakonu uskladiti z inflacijo. Glede na zakonsko usklajeno raven manjka 416 milijonov evrov. Najbolj se krčijo družinski prejemki in starševska nadomestila, socialni transferji in štipendije, ki ostanejo pod letošnjo ravnjo tudi leta 2028. Pripravil M. P.

 

Podobno velja za plače v javnem sektorju. V osnutku proračunskega načrta, ki ga je vlada sredi oktobra poslala Evropski komisiji, je izračunan tudi scenarij nespremenjenih politik. V njem bi sredstva za zaposlene v letu 2027 znašala 12,4 odstotka BDP, v siceršnjem vladnem načrtu so 12-odstotna. Razlika, okoli 320 milijonov evrov, izhaja iz ukrepov, povezanih s »postopnim preoblikovanjem javnega sektorja«, ki jih scenarij nespremenjenih politik izrecno ne vključuje. Po navedbah dokumenta naj bi se kadrovske zmogljivosti prilagajale predvsem z naravnim odlivom, torej z nenadomeščanjam tistih, ki bodo odšli v pokoj.

Vlada je to potrdila na seji 12. novembra: omejitev rasti mase plač po njenih navedbah temelji na postopnem zniževanju skupnega števila zaposlenih, saj je več kot desetina zaposlenih v javnem sektorju starejših od 60 let, nujna nadomeščanja pa naj bi prednostno izvajali z mlajšimi kadri. Predsednik vlade Janez Janša je sicer še 4. oktobra zatrjeval, da ni predvideno ne zmanjšanje ne povečanje števila zaposlenih, temveč zgolj njihova »prerazporeditev«. Minister za finance je 18. novembra v državnem zboru dodal, da linearnega zmanjševanja števila zaposlenih ne načrtujejo, rast mase plač pa bodo »obvladovali z naravnim odlivom, prerazporeditvami in preverjanjem potreb po novih delovnih mestih«.

Vlada javnosti še vedno ni pojasnila katere pravice bodo znižane in komu. Fiskalni svet je 26. oktobra ugotovil, da ukrepi, na katerih temelji načrtovano znižanje odhodkov, niso niti sprejeti niti javno predstavljeni. Zneske je vlada prvič navedla šele 12. novembra v stališču do ocene fiskalnega sveta: pri socialnih transferjih 45 milijonov evrov, pri osebni asistenci 55 milijonov evrov, pri nadomestilih za bolniško odsotnost 100 milijonov in pri zamiku investicij 140 milijonov.

Kdor po novih pogojih pravice nima, je tudi ne more izgubiti.

Vlada v stališču omenja še ureditev evidenc za osebe, ki prejemajo dohodke iz javnih sredstev, »na način, da se odpravijo anomalije in podvajanja«. Minister za finance je dan pozneje prihranke iz nadzora nad upravičenostjo ocenil na »okoli 300 milijonov evrov«. Navedena zneska se razlikujeta za trikrat, pri transferjih pa vladnih 100 milijonov pokrije manj kot tretjino znižanja, ki ga ugotavlja Fiskalni svet. Za preostalih okoli 230 milijonov evrov vlada ukrepov ne navede. Tudi v osnutku proračunskega načrta, ki ga je poslala Evropski komisiji, manjšo rast socialnih nadomestil omenja le splošno, brez zneskov in brez konkretnih ukrepov.

Ko je opozicija z dopolnili predlagala, da bi sredstva za denarno socialno pomoč ter družinske prejemke in starševska nadomestila povečali na račun obrambnih investicij, je vlada vsa zavrnila z enako obrazložitvijo: ministrstvo bo morebitne dodatne potrebe »obravnavalo v okviru rednih postopkov načrtovanja in izvrševanja proračuna«. Vlada s tem sama dopušča možnost, da proračunske postavke ne bodo zadoščale za kritje vseh potreb. Če bodo pravice izplačane v nezmanjšanem obsegu, bo denar treba poiskati drugje v proračunu, s čimer pa načrtovani primanjkljaj postane še manj verjeten.


Manj upravičencev ali nižje pravice?

Ker vlada kljub še vedno ni pojasnila, katere pravice bo znižala in komu, smo izračunali dva skrajna scenarija. V prvem pravice ostanejo vsem dosedanjim prejemnikom, njihovi zneski pa se znižajo. V drugem ostanejo zneski nespremenjeni, zmanjša pa se število prejemnikov. V obeh primerjamo predlagana sredstva z zneskom, ki bi nastal, če bi se pravice zakonsko uskladile tudi v letu 2027.

Graf 4: Brez pravice bi lahko ostalo okoli 89.000 prejemnikov. Izračun: Delež prizadetih je 1 − sredstva 2027 / (ocena 2026 × 1,037). Ista oseba lahko izgubi več pravic, zato gre za število prejemkov. Vir: Predlog sprememb proračuna RS 2027; Zveza prijateljev mladine Slovenije; Fiskalni svet; lasten izračun. Pripravil M. P.

 

Če bi pravice obdržali vsi, bi prejemniki družinskih prejemkov in starševskih nadomestil v povprečju dobili 18 odstotkov manj, kot jim pripada po zdajšnjem zakonu, kar je okoli 420 evrov letno na prejemnika. Nevladne organizacije so na včerajšnji novinarski konferenci predstavile izračun, da bi mati samohranilka z dvema otrokoma in 1.100 evri neto plače ob enakomernem znižanju otroških dodatkov izgubila okoli 65 evrov na mesec oziroma skoraj 800 evrov na leto. Glede na zakonsko usklajeni znesek bi bila izguba bližje 80 evrov na mesec oziroma okoli 1000 evrov na leto.

Če bi zneski ostali nespremenjeni, bi po naših izračunih otroški dodatek izgubilo okoli 70 tisoč od 317 tisoč otrok. Zveza prijateljev mladine Slovenije pa je izračunala, da bi jih brez te pravice lahko ostalo celo od 64 tisoč do 106 tisoč. Predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun ocenjuje, da bi pri petih največjih pravicah skupaj ostalo brez pravice od 80 do 90 tisoč ljudi.

Graf 3: Samohranilka bi izgubila 65, družina s povprečnimi dohodki 25 evrov otroškega dodatka na mesec. Prikazana je mesečna izguba ob enakomernem znižanju sredstev za otroške dodatke za 18,9 odstotka, kot ga predvideva predlog sprememb proračuna za leto 2027. Izračun: Samohranilka ima 1.100 evrov neto oziroma okoli 1.520 evrov bruto plače (primer Rdečega križa Slovenije), 2. dohodkovni razred, z dodatkom 30 odstotkov za enostarševsko družino. Starša imata skupaj 3.818 evrov bruto plače (mediana bruto plače in minimalna plača), 5. dohodkovni razred. Neto je izračunan po prispevkih, dohodnini za leto 2026 z olajšavo za vzdrževane otroke in obveznem zdravstvenem prispevku, brez regresa. Vir: MDDSZ; FURS; SURS; Predlog sprememb proračuna RS 2027; Rdeči križ Slovenije; lasten izračun. Pripravil M. P.

 

V praksi bo verjetno šlo za kombinacijo obeh scenarijev. Vlada v proračunskih načrtih pri denarni socialni pomoči napoveduje strožje preverjanje dohodkov, premoženja in prebivališča ter spremembe dodatka za aktivnost, pri otroškem dodatku pa določitev deleža, namenjenega izobraževanju, in spremembe v povezavi z brezplačnim vrtcem.

Področni zakoni glede denarne socialne pomoči naj bi bili sprejeti v letu 2027. V stališču do ocene Fiskalnega sveta 12. novembra je vlada napovedala še vsebinske spremembe pogojev za otroški dodatek in državne štipendije, preložitev brezplačnih kosil za vse učence ter spremembe pri nadomestilih za brezposelnost in subvencionirani študentski prehrani. Minister za finance je 13. novembra nadzor nad upravičenostjo napovedal tudi širše, za vse socialne pravice.

Tabela 2: Dva scenarija za leto 2027
Pravica Prejemniki Sredstva 2026 → 2027 (mio €) Scenarij A: nižji znesek na prejemnika Scenarij B: manj prejemnikov
Družinski prejemki in starševska nadomestila, skupaj 412.000 911 → 772 −18 % (okoli 421 € letno) okoli 75.700
od tega otroški dodatek (otroci) 317.763 −22 % okoli 69.300
od tega starševsko nadomestilo 36.000 −18 % okoli 6.600
Denarna socialna pomoč 50.000 350 → 272 −25 % okoli 12.500
Izenačevanje možnosti invalidov (osebna asistenca) 4.700 309 → 255 −21 % okoli 1.000
Pet največjih pravic (ocena Fiskalnega sveta) več kot 400.000 80.000–90.000

Legenda: Manko = 1 − sredstva 2027 / (ocena 2026 × 1,037). Scenarij A: pravice obdržijo vsi, zneski se znižajo. Scenarij B: zneski ostanejo, zmanjša se število prejemnikov.

Vir: Proračun 2027–2028, posebni del; Zveza prijateljev mladine Slovenije; Fiskalni svet; lastni izračun. Pripravil M. P.

V koaliciji »manjše potrebe« pojasnjujejo tudi z rastjo plač, zaradi katere bo manj ljudi izpolnjevalo dohodkovne pogoje; a obrazložitve proračuna tega učinka ne ovrednotijo. Strožji pogoji bodo tako delovali na oba načina hkrati: pravico bo izgubi del prejemnic in prejemnikov, drugim se bo znesek znižal. Zagotovilo, da nihče z zakonsko pravico te ne bo izgubil, je tako mogoče izpolniti tudi s samim rebalansom proračuna. Kdor po novih pogojih pravice nima, je tudi ne more izgubiti. Na isto vprašanje je 19. novembra opozorila Socialna zbornica Slovenije: zagotovilo o izplačilu vseh pravic, ki bodo pripadale po zakonu, po njenem mnenju še ne odgovori, kakšne bodo te pravice po spremembah zakonodaje in koliko ljudi jih bo še lahko uveljavljalo.


Kdo pridobi z interventnim zakonom

Na prihodkovni strani stoji interventni zakon (ZIURS). Ocene njegovega učinka se razlikujejo predvsem po metodi. Statično, brez upoštevanja odzivov gospodarstva, ga ministrstvo za finance ocenjuje na 848 milijonov evrov letno, Fiskalni svet pa za leto 2027 na okoli 1,2 milijarde evrov; razliko fiskalni svet pripisuje predvsem strošku razvojne kapice in izplačilu polne pokojnine ob delu.

Dinamično, ob upoštevanju višje gospodarske aktivnosti, ministrstvo učinek ocenjuje na 647 milijonov evrov oziroma 0,8 odstotka BDP. Fiskalni svet pa meni, da se v kratkem roku povrne okoli četrtina izpada, kar pomeni okoli 900 milijonov evrov, dolgoročno (v desetih letih) pa do polovica letno. Predsednik fiskalnega sveta je novembra dejal, da je dinamični izračun FS dokaj blizu oceni ministrstva.

Tabela 3: Kdo pridobi z ZIURS
Ukrep Letni učinek MF (mio €) Letni učinek FS (mio €) Upravičenci / število Korist na upravičenca na leto
Razvojna kapica: brez prispevkov od bruto plače nad 7.500 € −158 −264 okoli 22.000 (leta 2027) okoli 12.000 €; zaposleni in delodajalec
Več dohodnine in DDPO +53
Polna pokojnina ob nadaljevanju dela −234 −257 okoli 22.000 (leta 2027) 10.600–11.700 €; zaposleni
Večja potrošnja +44
Sprememba obdavčitve normiranih s.p. −53 −79 – –
Nižja zavarovalna osnova mikro s.p. in kmetje −64 −132 okoli 26.000 (leta 2027) –
Večja potrošnja +15
Nižja stopnja za dohodke iz oddajanja premoženja (25 → 15 % / 5 %) −21 −40 lastniki stanovanj za oddajo –
Odprava prispevka za dolgotrajno oskrbo za izbrane zavezance −69 −81 pretežno upokojenci okoli 120 € pri pokojnini 1.000 €; upokojenec
Večja potrošnja +7
Nižji DDV za osnovna živila (9,5 → 5 %) −92 −159 vsi 30–100 €; gospodinjstvo
Nižji DDV za energente, devet mesecev −75 −183 vsi –
Skupaj, dinamična ocena (2027) 647 896*
Skupaj, statična ocena** (2027) 848 1.195

Opomba*: Skladno z ugotovitvijo FS, da se kratkoročno nadomesti okoli četrtina statičnega učinka, je izračun: 1.195 × 0,75 ≈ 896 milijonov evrov.

Opomba**: Razlike 201 mio € do objavljene izhodiščne statične ocene MF ni posredovalo javnosti, zato ni mogoče potrditi, da gre za sekundarne učinke ukrepov v interventnem zakonu.

Legenda: FS = Fiskalni svet, MF = ministrstvo za finance. Vir: MF, Ocena javnofinančnih učinkov ZIURS (november 2026); Fiskalni svet; ZPIZ; ZZZS; lastni izračuni. Pripravil M. P.

Razlike izhajajo iz različnih predpostavk o tem, koliko izpada se povrne z višjo gospodarsko rastjo, in iz tega, da ocena Fiskalnega sveta vključuje tudi začasno znižanje davka na dodano vrednost za energente. Tretjo oceno je 17. novembra v jesenski gospodarski napovedi objavila Evropska komisija, ki učinek ukrepov iz zakona po statičnem scenariju ocenjuje na okoli 1,2 odstotka BDP oziroma slabo milijardo evrov.

Večji del izpada bi nastal pri dveh ukrepih. Razvojna kapica bi odpravila prispevke za socialno varnost od dela bruto plače nad 7500 evrov mesečno. Fiskalni svet ocenjuje, da bi bilo do nje letos upravičenih okoli 13 tisoč ljudi, ker meja ni usklajena z rastjo plač, pa leta 2027 že okoli 22 tisoč. Izpad prispevkov ocenjuje na 264 milijonov evrov letno, kar je povprečno okoli 12 tisoč evrov na upravičenca, razdeljenih med zaposlenega in delodajalca.

Drugi ukrep je izplačilo celotne pokojnine upokojencem, ki nadaljujejo delo. Teh je po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje okoli 22 tisoč. Strošek ministrstvo za finance ocenjuje na 234 milijonov, Fiskalni svet na 257 milijonov evrov letno, kar je več kot 10 tisoč evrov na upravičenca. Pri tem ne gre nujno za ljudi z najvišjimi dohodki, gotovo pa za ljudi z dvema viroma dohodka.

Primerjava je preprosta. Dva ukrepa, ki po oceni Fiskalnega sveta skupaj staneta okoli pol milijarde evrov, koristita od 35 do 44 tisoč ljudem. Rezi pri družinskih prejemkih, denarni socialni pomoči in osebni asistenci v letu 2027 skupaj znašajo okoli 270 milijonov evrov nominalno oziroma okoli 330 milijonov evrov glede na zakonsko usklajene zneske, zadevajo pa pravice več kot 400 tisoč ljudi. Ukrepi, ki koristijo širšemu krogu, so manjši: nižji davek na dodano vrednost za osnovna živila stane 92 milijonov evrov, odprava prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence 69 milijonov.


Koliko bi nas stala ohranitev pravic

Koliko bi se morala država dodatno zadolžiti, da bi ohranila zakonske pravice in izpeljala plačni dogovor v javnem sektorju, piše v vladnih dokumentih samih. V osnutku proračunskega načrta je primanjkljaj sektorja država za leto 2027 načrtovan pri 2,5 odstotka BDP, v scenariju nespremenjenih politik pa bi znašal 3,4 odstotka. Sektor država poleg državnega proračuna zajema tudi pokojninsko in zdravstveno blagajno ter občine.

Primanjkljaj samega državnega proračuna za leto 2027, ki ga je 14. novembra potrdil Odbor DZ za finance, znaša 2,9 odstotka BDP. Razlika 0,9 odstotne točke, okoli 730 milijonov evrov, je cena ohranitve sedanjih pravic in plačnih obveznosti v enem letu. Za leto 2028 Fiskalni svet ocenjuje, da bi bil primanjkljaj ob nespremenjenih politikah 3,8 odstotka BDP namesto načrtovanih 2,3 odstotka, razlika pa znaša okoli 1,27 milijarde evrov.

Interventni zakon v teh številkah sploh ni zajet. Ocene njegovega učinka se razlikujejo po metodi. Statične ne upoštevajo odzivov gospodarstva, dinamične pa predpostavljajo, da se del izpada povrne z višjo gospodarsko aktivnostjo. Če ga prištejemo, bi primanjkljaj sektorja država v letu 2027 po dinamičnih ocenah znašal od 4,2 (ministrstvo za finance) do 4,5 odstotka BDP (Fiskalni svet), po statičnih pa od 4,4 do 4,9 odstotka.

Ne glede na metodo (in ustanovo) bi primanjkljaj presegel štiri odstotke BDP. Isto kaže jesenska napoved Evropske komisije. Ob predpostavki, da bo zakon na referendumu potrjen, komisija primanjkljaj ocenjuje na 4,5 odstotka BDP v letu 2027 in na 4,3 odstotka v letu 2028, javni dolg pa naj bi se s 64,5 odstotka BDP letos povečal na 65,3 odstotka v letu 2028.

Ukrepe za omejevanje odhodkov je komisija v napoved vključila le, če so bili opredeljeni dovolj natančno. Brez interventnega zakona, ki ga komisija ocenjuje na 1,2 odstotka BDP, bi bil primanjkljaj po njeni napovedi okoli 3,3 odstotka BDP. To je skoraj toliko kot v vladnem scenariju nespremenjenih politik (3,4 odstotka) in daleč od vladnega cilja 2,5 odstotka. To kaže, da komisija večine napovedanih rezov ni upoštevala, ker jih vlada še ni opredelila.

Graf 4: Vladni načrt predvideva primanjkljaj pod tremi odstotki BDP, vendar le ob rezih pri pravicah in plačah, ki jih vlada ni v celoti pojasnila. Če bi pravice in plačne obveznosti ohranili, bi primanjkljaj v letu 2027 znašal 3,4 odstotka BDP, z interventnim zakonom pa od 4,2 do 4,5 odstotka po dinamičnih in od 4,4 do 4,9 odstotka po statičnih ocenah. Evropska komisija ob uveljavitvi interventnega zakona napoveduje 4,5 odstotka BDP. Brez ZIURS, ki ga ocenjuje na 1,2 odstotka BDP, bi bil po našem izračunu primanjkljaj okoli 3,3 odstotka, skoraj toliko kot v vladnem scenariju nespremenjenih politik, saj je komisija upoštevala le dovolj natančno opredeljene ukrepe. Primerjava je približna, ker se makroekonomske predpostavke komisije in ministrstva za finance razlikujejo. Pripravil M. P.

 

Primanjkljaj nad tremi odstotki BDP bi povečal tveganje postopka čezmernega primanjkljaja, o katerem bo Evropska komisija znova odločala aprila 2027. Letošnji primanjkljaj komisija v jesenski napovedi ocenjuje na 2,9 odstotka BDP, torej tik pod mejo maastrichtskih pravil. Vlada ima zato na voljo tri poti: reze pri pravicah in plačah, višanje dolga ali odpoved davčnim razbremenitvam.

V letu 2028, ko začasni ukrepi izzvenijo, Fiskalni svet trajni učinek zakona ocenjuje na 0,7 odstotka BDP, kar bi primanjkljaj dvignilo na okoli 4,5 odstotka. Predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun je 13. novembra na seji Odbora DZ za finance opozoril, da je v proračunu za leto 2028 »nepojasnjenih« okoli 700 milijonov evrov ukrepov, skupaj z učinkom interventnega zakona pa okoli 1,3 milijarde evrov. Po naših izračunih bi država ob ohranitvi pravic in uveljavitvi ZIURS v dveh letih potrebovala od 3,2 do 3,8 milijarde evrov več posojil, kot jih načrtuje.

Zadolževanje se medtem vse bolj draži. Zahtevana donosnost desetletne državne obveznice je oktobra znašala okoli štiri odstotke, skoraj odstotno točko več kot ob koncu lanskega leta, refinanciranje več kot 7,5 milijarde evrov obveznic, ki zapadejo v prihodnjih treh letih, pa bo po oceni Fiskalnega sveta stroške obresti povečalo za okoli 150 milijonov evrov na leto.

Proračuna za leti 2027 in 2028 sta izbrala prvo pot, vlada pa jo opisuje kot »nadzor nad upravičenostjo« in ne kot krčenje pravic. Minister za finance je 13. novembra potrdil, da bo ob uveljavitvi interventnega zakona pripravljen rebalans proračuna. Ministrstvo za finance je ob objavi jesenske napovedi komisije dodalo, da bo z rebalansom primanjkljaj ohranilo pod tremi odstotki BDP, komisija pa po njegovih navedbah še ni upoštevala vseh načrtovanih ukrepov za omejitev odhodkov.

Glede na napoved komisije bi to pomenilo znižanje primanjkljaja za več kot 1,5 odstotka BDP oziroma okoli 1,2 milijarde evrov. Fiskalni svet je v novembrski mesečni informaciji izračunal, da bi bilo treba za dosego vladnega cilja ob uveljavitvi zakona v letu 2027 opredeliti in izvesti ukrepe v skupni višini okoli 1,35 milijarde evrov. Če bi ti v pomembnem delu omejili izplačila gospodinjstvom, bi se zaradi manjše potrošnje znižali tudi prihodki od davkov in prispevkov. Pritisk na transferje in plače bi bil v tem primeru še večji.


Varčevanje bo podobno kot leta 2012, a z drugimi naslovniki

Po obsegu so rezi primerljivi z Zujfom. Ta je pri transferjih letno prihranil okoli pol odstotka BDP, proračun za leto 2027 jih glede na zakonsko usklajene zneske znižuje za 0,4 do pol odstotka BDP, in to v enem samem letu. Pri plačah je bil dejanski učinek Zujfa okoli 0,6 odstotka BDP, razlika med vladnim načrtom in scenarijem nespremenjenih politik za leto 2027 pa znaša 0,4 odstotka BDP.

Razlike so v treh kategorijah. Prva je, kdo nosi breme. Leta 2012 je največ k prihranku pri transferjih prispevalo več kot pol milijona upokojencev ter vsi javni uslužbenci z znižanjem osnovnih plače. Rezi se tako zgostijo pri ožjem in revnejšem krogu, pri družinah z otroki, prejemnikih denarne socialne pomoči in invalidih, rez na posameznika pa je globlji.

Druga razlika je način izvedbe. Zujf, katerega ukrepi so bili večinoma začasni, je bil podvržen ustavni presoji, ki je del ukrepov pri pokojninah razveljavila. Tokrat so bili rezi najprej zapisani v proračunske postavke, zakoni, ki naj bi jih utemeljili, pa naj bi sledili šele v letu 2027.

Tretja razlika je namen. Zujf je bil del konsolidacije v krizi, ko je država primanjkljaj v enem letu znižala za 2,4 odstotka BDP. Načrt za leto 2027 primanjkljaj znižuje za 0,4 odstotne točke, rezi pri pravicah in plačah pa so več kot dvakrat večji. Pri tem gospodarstvo ni v krizi: v prvih devetih mesecih je bil BDP realno za 3,9 odstotka večji kot lani, Evropska komisija pa za leto 2027 napoveduje 2,9-odstotno rast. Komisija strukturni primanjkljaj, torej primanjkljaj brez vpliva gospodarskega cikla, za leto 2027 ocenjuje na 5,7 % potencialnega BDP. Visok primanjkljaj torej ni posledica slabe konjunkture.

Na drugi strani vlada povečuje obrambne izdatke, z interventnim zakonom pa znižuje še davke in prispevki. Dodatne potrebe po sredstvih (precej cinično) pojasnjuje z obveznostmi, ki jih je prevzela od prejšnje vlade, med drugim z dvigom minimalne plače ter z obrambnimi zavezami do Nata. Leta 2012 je bilo varčevanje predvsem sredstvo za znižanje primanjkljaja, tokrat je v večji meri metoda za prerazporeditev javnih sredstev.

Tabela 4: Zujf, ZIURS in proračuna v primerjavi
Zujf (2012) ZIURS (2027–????) Proračuna 2027–2028
dinamično statično
Koliko država na leto privarčuje ali izgubi privarčuje okoli 800 mio € (2,2 % BDP) izgubi 650–900 mio € (0,8–1,1 % BDP) izgubi 850–1.200 mio € (1,0–1,5 % BDP) privarčuje okoli 730 mio € (0,9 % BDP)
Plače v javnem sektorju okoli 0,6 % BDP manj zaenkrat brez neposrednega učinka 0,4 % BDP manj
Transferji okoli 0,5 % BDP manj, s pokojninami 0,3 % BDP več (polna pokojnina ob delu) 0,4–0,5 % BDP manj, brez pokojnin
Primanjkljaj države s 6,4 na 4,0 % BDP (2011–2012) 4,2–4,5 % BDP* 4,4–4,9 % BDP* z 2,9 na 2,5 % BDP (2026–2027)
Kdo izgubi javni uslužbenci, upokojenci, družine blagajne pokojninskega, zdravstvenega in dolgotrajnega zavarovanja; vsi, ki bomo izpad plačali z dodatnimi rezi; samozaposleni z nižjo pokojninsko osnovo družine, prejemniki DSP, invalidi, javni uslužbenci
Kdo pridobi – najvišje plače, delovno aktivni upokojenci, manjši del espejev –
Način izvedbe zakon, časovno omejen referendum 6. decembra zakoni, proračunske postavke

Opomba: Zneski so izraženi tudi v odstotkih BDP, ker evri iz let 2012 in 2027 niso primerljivi; gospodarstvo je danes več kot dvakrat večje. Zujf vključuje rebalans proračuna 2012. Pri proračunih 2027 in 2028 je prihranek razlika med vladnim načrtom (2,5 % BDP) in primanjkljajem brez rezov (3,4 % BDP) v letu 2027. Pri ZIURS dinamične ocene upoštevajo, da se del izpada povrne z višjo gospodarsko rastjo, statične ne; spodnja meja je ocena ministrstva za finance, zgornja Fiskalnega sveta. * Primanjkljaj sektorja država v letu 2027, če bi ohranili pravice in plače ter uveljavili ZIURS. Evropska komisija ob uveljavitvi ZIURS napoveduje 4,5 % BDP.

Vir: UMAR; MF, Osnutek proračunskega načrta 2027; MF, Ocena javnofinančnih učinkov ZIURS; Fiskalni svet; Evropska komisija; lastni izračuni. Pripravil M. P.


Vladanje brez sramu

Sindikati vlado že od oktobra pozivamo, naj pove, katere pravice in komu bo znižala, a odgovora ni in ni. Vlada je 12. novembra sicer navedla zneske, minister za finance dan pozneje njihovo podlago. Katere pravice in kateri upravičenci bodo prizadeti, pa ni pojasnil nihče. Vlada proračunskih dokumentov tudi ni predložila v obravnavo Ekonomsko-socialnemu svetu (ESS), kar označujemo za kršitev pravil njegovega delovanja.

Sindikati smo vladi in ministrstvu za finance že v začetku septembra predlagali zvišanje neobdavčenih povračil stroškov ter vsaj deset odstotno uskladitev dohodninske lestvice in olajšav. Povračilo za prehrano bi se zvišalo za 20 odstotkov, s 7,96 na 9,55 evra na dan, ker so se cene hrane od zadnje določitve zneskov leta 2022 zvišale za okoli petino. Povračilo za prevoz, kilometrina, terenski dodatek, nadomestilo za ločeno življenje in solidarnostna pomoč pa naj bi se zvišali za 15 odstotkov.

Vlada je nato oktobra predlagala le minimalno, zakonsko še dovoljeno uskladitev za 4,15 odstotka, ministrstvo za finance pa je predlog sindikatov kategorično zavrnilo. Šele po pogajanjih na Ekonomsko-socialnem svetu je bil dosežen dogovor, da se olajšave in dohodninska lestvica za leto 2027 uskladijo za 75 odstotkov rasti povprečne plače oziroma za okoli 6,2 odstotka. Ker uskladitev ne sledi celotni rasti plač (8,3 odstotka), se relativna davčna obremenitev zaposlenih povečuje.

Ministrstvo za finance učinek na neto plače ocenjuje na 168 milijonov evrov, uskladitev pa je zapisana v zakonu o izvrševanju proračunov, ki ga je državni zbor potrdil skupaj s proračunoma. Transferji, ki bi se po zakonu morali uskladiti za 3,7 odstotka, se medtem nominalno znižujejo. Brez pojasnila ostajajo prejemniki odvisni od zakonov, ki še niso napisani, in od rebalansa, ki je že napovedan.

Kakovost socialne države se ne meri po tem, koliko ljudi formalno obdrži pravico, temveč po tem, ali pomoč doseže tiste, ki jo potrebujejo, takrat, ko jo potrebujejo.

Referendum 6. decembra bo odločal le o enem delu te enačbe. Če interventni zakon ne bo uveljavljen, rezi v proračunih za leti 2027 in 2028 ostanejo, z njimi pa tudi odprto vprašanje, s katerimi zakoni jih bo vlada izvedla. Če bo interventni zakon začel veljati, se bo luknja na prihodkovni strani povečala za znesek, ki je po obsegu primerljiv s skupnimi rezi pri transferjih in plačah, ki jih vlada še ni pojasnila. Pritisk na najšibkejše bi se ob tem še povečal.

Zujf je pokazal, da varčevanje pri socialnih transferjih lahko traja dlje, kot se ob sprejemu zakona napove. Ukrepi, sprejeti kot začasni, so večinoma veljali več let, o odpravi zadnjih pa so se vlada in socialni partnerji pogovarjali šele leta 2017. Tudi tokrat ne gre le za proračunske postavke, temveč za to, kakšno socialno državo bomo imeli po letu 2028. Kakovost socialne države se namreč ne meri po tem, koliko ljudi formalno obdrži pravico, temveč po tem, ali pomoč doseže tiste, ki jo potrebujejo, takrat, ko jo potrebujejo.

Miha Poredoš, tudi naslovna fotografija