Moč ljudem! Proti zakonu za razkroj Slovenije!
Nič o nas brez nas, smo odločeni v sindikatih. V sindikalnih centralah smo natančno proučili predlog t. i. zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije ter se pred 3. nujno sejo Skupnega odbora Državnega zbora Republike Slovenije, na katero socialni partnerji in javnost niso bili povabljeni, nanj ostro in javno odzvali.
Prvi očitek je, da je bil zakon sprejet brez sodelovanja javnosti in brez socialnega dialoga, čeprav ta t. i. omnibus zakonodaja posega v deset drugih zakonov, od tega osem sistemskih, vsi pa bi morali biti na dnevnem redu ekonomsko-socialnega sveta. Gre za zelo občutljiva področja, ki nekatere družbene podsisteme spreminjajo v temeljih, kar prinaša tveganja in bi zato morale biti rešitve zelo premišljene, široko družbeno soglasje pa bi bilo nujno za njihovo legitimnost. Zato je šel v državni zbor tudi sindikalni poziv za razpis posvetovalnega referenduma.
Kako globoke bodo finančne posledice morebitnega sprejema tega zakona, ni povsem jasno, ocene predlagateljev (trenutnih sooblikovalcev nove vlade na desnem polu političnega spektra) so nižje od stroke in socialnih partnerjev. Sindikati menijo tudi, da ni nikakršne podlage za interventnost ukrepov. Edini ukrep, ki bi bil lahko interventen je omilitev cen energentov in osnovnih živil.
Predlog zakona jemlje upokojencem, najemnikom in bolnim
Jakob Počivavšek (KSS Pergam) je pred poslopjem državnega zbora povedal, da gre za zakon zaradi katerega bo bogatejši ozek krog ljudi, in to na račun drugih. Jemlje upokojencem, najemnikom in bolnim, je poudaril. Luknja v pokojninski blagajni je ocenjena na 620 milijonov evrov kar je enako kot, če bi vsem upokojenim v državi pokojnine dvignili za sedem odstotkov ali jim dali zraven približno še eno pokojnino. Sporno je tudi, da bo moratorij na zakon o gostinstvu z nižanjem davkov koristil le tistim, ki stanovanja oddajajo. Z ustavno spornim prisilnim upokojevanjem se posega tudi v delovno zakonodajo, vse skupaj pa vodi v razkroj Slovenije.
Martina Vuk (Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS)) je opozorila na mnenje pravne službe državnega zbora, da zakon ni nujen, niti razvojen, niti interventen. Z njim profitira le zgornji odstotek v državi. Problematizirala tudi nižanje DDV, pri katerem bi lahko profitirali le trgovci, saj v zakon ni zapisano, da se morajo znižati tudi cene živil. Podobno je tudi pri davku na najemnine stanovanj. Hkrati pa menedžerski pokrov v obliki t. i. socialne oziroma razvojne kapice pomeni, da bodo tisti, ki imajo 7500 evrov bruto plače plačevali v deležu manj prispevkov kot tisti s minimalno plačo. To pa ni pravično in ni za ljudi. Vuk pa je problematizirala tudi pritisk na plače javnem sektorju in dogovorjene dvige.
Damjan Wolf (KS 90) je opozoril, da gre za rušenje socialne in pravne države. Začelo se je z zakonom o vladi, ki združujeta nezdružljiva resorja, delo in kapital. Oblast, ki se boji socialnega dialoga, se po njegovih besedah boji resnice in nima prihodnosti. Zakon ni interventen, ampak gre poseg izključno v korist kapitala. Kdo bo nosil odgovornost za rušenje pokojninske zakonodaje za katero je bila dana zaveza na ravni EU, se je vprašal. Davčni in zdravstveni ukrepi so po njegovem populizem.
Andrej Zorko (ZSSS) je spomnil na predvolilne obljube, na podlagi katerih naj bi bodo ljudi poslušali, zdaj pa javnost in socialne partnerje izključujejo. Nenavadno je, da se bojijo posvetovalnega referenduma, nenavadno je tudi to, da t. i. redni zakonodajni postopek poteka tako hitro, pa tudi to, da ne želijo počakati na novo vlado, novega ministra ali ministrico, ki bi lahko podala finančno oceno tega zakona. Zakon proračunsko luknjo še povečuje, ocena je, da za milijardo evrov. Poziv bodočemu mandatarju, da ustavi to norost je na mestu, je bil jasen Zorko in posebej poudaril, da bo zakon zmanjšal število pogodb o zaposlitvi za določen in neodločen čas, kar pomeni razgradnjo delovnih razmerij, zniževanje delavskih pravic s spodbujanjem prekariata, samozaposlovanja in večanjem revščine. To je pot, ki spreminja svet dela v trg storitev, ki spreminja vrednote in poslabšuje kakovost življenja. V zakonu ni nič inovativnega, v njem so »božične želje« delodajalskih organizacij. Netenje krize je po Zorkovih besedah zgolj izgovor za te ukrepe.
»Moč ljudem,« so skupaj so z dvignjenimi pestmi še sporočili predstavniki in predstavnica sindikalnih central. ZSSS bo podrobneje obravnavala škodljivi omnibus zakon in potencialne odzive nanj na svoji majski seji predsedstva naslednji teden. Absolutno ni izključena niti možnost zbiranja podpisov, potrebnih za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o samem zakonu.
Najbolj prizadeta bo pokojninska blagajna
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je na svoji 4. seji, sklicani na pobudo sindikalnih predstavnikov, izrazil odločno nasprotovanje predlogu Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Po izračunih zavoda bi predlagani ukrepi v pokojninsko blagajni ustvarili primanjkljaj v višini od 570 do več kot 700 milijonov evrov letno, kar bi pomenilo več kot tretjinsko povečanje odvisnosti od državnega proračuna, ki je že zdaj v minusu. Seje se sicer ni udeležil niti en predstavnik delodajalskih združenj, kar je pri prisotnih članih vzbudilo ogorčenje.
Predlog zakona vsebuje tri ključne posege v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Prvi je uvedba t. i. razvojne ali socialne kapice za vse prispevke socialnega zavarovanja za prejemke nad 7.500 evrov, kar pomeni, da za vse prejemke nad tem zneskom prispevki ne bi bili več plačani. Drugi ukrep je uvedba t. i. polnega dvojnega statusa, po katerem bi delavci, ki ob strinjanju delodajalca nadaljujejo delo po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev, prejemali poleg polne plače tudi polno pokojnino, namesto dosedanjih 40 oziroma pozneje 20 odstotkov. Tretji ukrep pa je znižanje najnižjih prispevkov za samozaposlene in kmete iz 60 odstotkov povprečne plače na 45 odstotkov minimalne plače, pri čemer bi ohranili vse solidarnostne redistribucije iz sistema.
»640 milijonov evrov izpada letno bi zadoščalo za 8-odstotno izredno uskladitev pokojnin vseh upokojencev v državi.«
Finančne posledice predlaganih ukrepov so po izračunih zavoda občutno višje, kot jih v zakonodajnem gradivu navajajo predlagatelji. Kot je na seji pojasnil Aljoša Čeč, poročevalec v imenu sindikalnih predstavnikov, zgolj osnovni trije ukrepi pomenijo 570 milijonov evrov izpada letno: 240 milijonov za povečana izplačila iz naslova polnega dvojnega statusa, 150 milijonov za izpad iz socialne kapice in 180 milijonov za novo najnižjo prispevno stopnjo samostojnih podjetnikov in kmetov. Če se temu prišteje še dodatno breme prispevkov za dolgotrajno oskrbo, ki se prenašajo na zavod, je skupni znesek 640 milijonov evrov.
»Ta vsota bi zadoščala za izredno uskladitev pokojnin vseh 600 tisoč upokojencev v državi in to za osem odstotkov,« je poudaril Čeč in opozoril, da bi na drugi strani koristi od predlaganih ukrepov užival izrazito ozek krog zavarovancev: en odstotek pri socialni kapici in okrog 22 tisoč zavarovancev pri dvojnem statusu. Če pa se upošteva še izpad prispevkov tistih, ki jim delodajalci ne bi dali soglasja za podaljševanje in bi se morali prisilno upokojiti, bi lahko končna številka presegla celo 700 milijonov evrov letno, kar bi zadoščalo za izredno uskladitev pokojnin v višini 8,6 odstotkov.
Socialna kapica izloča solidarnost iz sistema
Čeč je posebej nazorno pojasnil, zakaj socialna kapica ruši temeljno načelo pokojninskega sistema. Po trenutni ureditvi prispevki postanejo solidarnostni šele nad zneskom okrog 8.100 evrov bruto, saj do te višine vsak zavarovanec vplačuje zgolj toliko, kolikor se bo odrazilo v njegovi pokojnini. »S kapico pri 7.500 evrih v sistemu ne bi bilo nikogar več, ki plačuje za druge,« je pojasnil Čeč.
Hkrati pa se na drugi strani z znižanjem prispevkov za samozaposlene solidarnost nesorazmerno povečuje za ozko skupino zavarovancev. Če bi nekdo 40 let plačeval prispevke od 45 odstotkov minimalne plače, bi bil brez solidarnostnih elementov upravičen do mesečne pokojnine v višini le 281 evrov, dejansko pa bi prejel njen trikratnik oziroma 826 evrov, kolikor znaša zagotovljena pokojnina. »Narobe svet – po eni strani izločamo iz sistema tiste, ki plačujejo za druge, na drugi strani pa nesorazmerno povečujemo solidarnost za ozko skupino,« je bil jasen.
Tudi predlog t.i. polnega dvojnega statusa je po besedah Čeča v nasprotju s temeljnim konceptom slovenskega pokojninskega sistema, ki je zasnovan kot pretočni sistem, kjer aktivni zavarovanci financirajo pokojnine upokojencev. S polnim dvojnim statusom bi mlajši zaposleni, praviloma z nižjimi dohodki, financirali polne pokojnine tistim, ki ostajajo na trgu dela s polnim prejemkom. Opozoril je tudi na nevarnost socialnega dampinga: »Nekdo, ki bo prejemal polno pokojnino, bo prej pripravljen sprejeti nižjo plačo, kar bi vplivalo ravno na tiste mlajše zavarovance in na njihove plače, s katerimi financirajo ta sistem.« Dodaten pomislek je, da bi po novem o pravicah zavarovancev iz sistema de facto odločal delodajalec, saj bi bilo podaljševanje in s tem koriščenje ugodnosti pogojeno z njegovim soglasjem.
Prisilno upokojevanje: ustavno sporno in v nasprotju s priporočili OECD
Zakon predvideva tudi avtomatično prenehanje pogodbe o zaposlitvi ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino. Čeč je opozoril, da je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v analizi slovenskega pokojninskega sistema iz leta 2022 ostro kritizirala uvedbo prisilnega upokojevanja po takratnem PKP7 ter ugotovila, da za uvedbo takšnega ukrepa v Sloveniji ni videti razumnega razloga. Ustavno sodišče je prisilno upokojevanje iz PKP7 že razveljavilo.
Predstavnica resornega ministrstva za delo je na seji opozorila, da predlagane spremembe pokojninskega sistema niso interventne narave in bi morale biti iz predloga zakona izločene, saj pomenijo korenit poseg v sistemski zakon, ki za uvedbo potrebuje širšo družbeno razpravo in visok nivo socialnega dialoga. Izpostavila je, da so predvidene spremembe v nasprotju z nedavno sprejeto pokojninsko reformo, ki je bila plod intenzivnih pogajanj s socialnimi partnerji.
Opozorila je tudi, da prisilno upokojevanje pomeni poseg v eno najobčutljivejših področij: pravico do dela in varstvo starejših delavcev. Poudarila je, da je Ustavno sodišče v več odločbah že jasno zavzelo stališče, da je avtomatično prenehanje delovnega razmerja zaradi starosti protiustavno in diskriminatorno.
Invalidi: najbolj ranljiva skupina na udaru
Oster protest je v imenu Zveze delovnih invalidov Slovenije podal njen predstavnik, ki je izrazil resno zaskrbljenost, da bo obvezna upokojitev delodajalcem omogočila takojšnjo odpoved pogodbe o zaposlitvi delovnim invalidom, ki so v sistemu že zdaj najbolj ranljivi. Poudaril je, da je zakon napisan po meri tistih z najvišjimi dohodki, »raznih direktorjev, zdravnikov, profesorjev, podjetnikov s plačami nad 7.500 evrov, ki o svojem delu odločajo sami in jih nihče ne bo prisilno upokojil, medtem ko navadni delavci in invalidi te moči nimajo in so prepuščeni samovolji delodajalca.«
Posebej je opozoril na sistemsko diskriminacijo poklicnih zavarovancev, med katerimi je veliko delovnih invalidov, ki so zdravje izgubili prav zaradi narave svojega dela. Že trenutna ureditev ZPIZ-2 delavcem na najtežjih in zdravju škodljivih delovnih mestih ne omogoča prejemanja delne pokojnine ob nadaljevanju dela, predlagani zakon pa to krivico namesto odprave le še utrjuje in poglablja. Gre za edino kategorijo zavarovancev, ki ji je odvzeta možnost spodbude za podaljšanje delovne aktivnosti, hkrati pa so podvrženi še grožnji prisilne upokojitve po volji delodajalca.
Predstavnik invalidov je opozoril tudi na finančno zapostavljanje poklicnih upokojencev. Poklicne pokojnine se ne usklajujejo po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, prejemanje pa lahko traja tudi do osem let. V tem času upokojenci ne prejemajo niti letnega dodatka niti zimskega dodatka, ki sta namenjena uživalcem pokojnin iz obveznega zavarovanja, kar pomeni, da so v obdobju visoke inflacije in draginje prepuščeni realnemu padanju vrednosti svojih prejemkov. »Ne smemo rušiti sistema solidarnosti, ki so jih gradile generacije pred nami,« je pozval svet zavoda.
Študentska organizacija Slovenije: na udaru tudi študentje
Predstavnik študentov je na seji opozoril, da je način sprejemanja zakona popolnoma nesprejemljiv, zlasti v času, ko v državi ni niti vlade s polnimi pooblastili. Po njegovem mnenju je najbolj problematičen vidik predlaganega zakona drastično zmanjševanje davkov in prispevkov ter posledično izčrpavanje javnih blagajn, slabljenje javnih storitev in zmanjševanje medgeneracijske solidarnosti. Posebej je opozoril na predlog uvedbe študentskega samostojnega podjetnika, ki bi po ocenah Študentske organizacije Slovenije ponovno uvedel poceni študentsko delovno silo ter posredno siljenje študentov v odpiranje espejev s strani delodajalcev, delo brez zagotovljene minimalne urne postavke in brez ustrezne socialne varnosti. S tem bi po njihovi oceni ponovno uvedli vse težave, ki so bile pri študentskem delu rešene pred dobrimi desetimi leti. Na ŠOS ocenjujejo, da bi zaradi tega ukrepa okoli tretjina študentov, ki trenutno opravljajo študentsko delo, prešla na študentski espe, ki bi pokojninsko blagajno prikrajšal za do 30 milijonov evrov letno, poleg tega pa tudi do 10 milijonov v blagajno zdravstvenega zavarovanja in približno toliko tudi v štipendijski sklad.
Generalni direktor Zpiza: interventni zakon namenjen bogatim
Generalni direktor zavoda Marijan Papež je v razpravi podrobno razčlenil finančne in sistemske posledice predlaganih ukrepov. Iz finančnega načrta zavoda je izračunal, da zgolj prehod na polno pokojnino za tiste, ki trenutno prejemajo 40 oziroma 20 odstotkov ob nadaljevanju dela, pomeni dobrih 240 milijonov evrov dodatnih izdatkov letno. Ob tem pa je opozoril, da dvojni status ni pravičen, saj bi imeli od njega v praksi korist le tisti z višjimi pokojninami. Zavarovanci, ki danes prejemajo 40 odstotkov pokojnine ob plači, imajo preračunano na polno pokojnino povprečno 1.279 evrov, tisti z 20 odstotki pa 1.346 evrov – bistveno več od splošnega povprečja 1.126 evrov. »To pomeni, da so te pokojnine tistih, ki podaljšujejo, jasno višje, kar pomeni boljše plačana delovna mesta. Fizični delavci ali takšni, ki težko delajo, se tega ne poslužujejo,« je pojasnil.
Posebej je izpostavil nevarnost prehodnih določb zakona, ki predvidevajo, da vsi, ki že danes prejemajo 20 ali 40 odstotkov pokojnine, z dnem uveljavitve preidejo na polno pokojnino. Poleg tega bi pravico do prenehanja delovnega razmerja dobili delodajalci vseh, ki na dan uveljavitve izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev. Čeprav je bil medtem vložen amandma, ki omejuje polni dvojni status na 24 mesecev in določa vstopni pogoj 60 let starosti ter 40 let delovne dobe, je Papež povedal, da pričakuje, da bodo v prvih dveh letih vsi izkoristili to ugodnost, izpad pa bo zato v začetnem obdobju še večji. Po njegovi oceni predlagani ukrepi niso niti pošteni niti pravični, temveč služijo ozkemu krogu zavarovancev.
Svet Zpiza odločno proti rušenju sistema
Svet zavoda je zato soglasno sprejel sklep, da nasprotuje navedenim posegom v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki pomenijo rušenje temeljnih načel sistema. Vodstvu zavoda je naložil pripravo podrobne analize predlaganih ukrepov na strani prihodkov in odhodkov zavoda, ob upoštevanju več možnih scenarijev, ter pozval Ministrstvo za delo, da na podlagi zakona od Inštituta za ekonomska raziskovanja pripravi izračun in analizo dolgoročnih učinkov zakonskih predlogov.
M. M. & M. P.
Ne prezrite tudi:
Kako so predlog interventnega zakona raztrgale sindikalne centrale:
In zakaj je proti zakonu tudi Sindikat upokojencev Slovenije