Predlog zakona o udeležbi delavcev pri dobičku – kaj prinaša in na kaj opozarjamo na ZSSS

Decembra lani je vlada v državni zbor vložila predlog Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku. V ZSSS menimo, da je prenova zakonodaje, ki ureja udeležbo delavk in delavcev pri dobičku potrebna, glede na to da v praksi zanemarljivo število podjetij (okrog 0,7 odstotka) svojim zaposlenim omogoča to obliko nagrajevanja. Je pa treba zakonodajo, ki vpliva na položaj delavstva, sprejemati v sodelovanju s socialnimi partnerji, predvsem pa z namenom, da omogoči učinkovit način delitve dobička ter hkrati prepreči morebitne druge posledice, zlasti na področju usklajevanja plač in priliva v socialne blagajne.

Ekonomsko-socialni svet (ESS) je sicer predlog zakona imel dvakrat na dnevnem redu svoje seje, vendar pa končnega predloga (pred obravnavo in sprejetjem na vladi) na seji ESS ni bilo. Med obravnavo predloga zakona je bilo namreč ugotovljeno, da je podan predlog neusklajen med Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) in Ministrstvom za finance (MF) ter da ga zaradi tega ni moč celovito obravnavati. V posledici navedenega je tako ESS sprejel odločitev, po pozivu socialnih partnerjev, da naj se MGTŠ in MF uskladita glede predloga zakona ter da naj šele nato ESS obravnava oziroma sprejema stališče glede predloga zakona. Do navedenega pa žal ni prišlo, saj je vlada obravnavala in sprejela predlog zakona brez končne opredelitve socialnih partnerjev do njega. S tem prekršila pravila ESS in tudi sklep ESS. Predloga s takšno vsebino, kot je udeležba delavcev pri dobičku, ne bi smeli sprejemati na način, ki krši skupno dogovorjena pravila obravnave predlogov aktov s socialnimi partnerji. Navsezadnje takšna pot sprejemanja pomembnih zakonov, zlasti pa neupoštevanje sprejetih odločitev ESS, lahko ogrozi socialni dialog v državi, hkrati pa zmanjšuje delovanje in pomembnost ESS.

Tudi vsebinsko imamo v ZSSS nekaj pomislekov v zvezi s predlogom zakona. Želeli bi namreč, da bi zakon sledil namenu čim širše udeležbe delavcev pri dobičku in spodbujanja te oblike nagrajevanja, vsebuje pa nekatere določbe, ki po našem mnenju temu namenu ne sledijo v celoti. V nadaljevanju podajamo naše glavne pripombe.

Spregled reprezentativne vloge sindikatov

Predlog zakona predvideva, da o sklenitvi pogodbe o delitvi dobička odločajo sindikati v podjetju skupaj, pri tem pa nam iz neznanih razlogov spregleda, da imajo samo reprezentativni sindikati lastnost, da imajo njihove odločitve vpliv na vse zaposlene v podjetju. Reprezentativni sindikati lastnost reprezentativnosti pridobijo na podlagi izpolnjevanja pogojev po Zakonu o reprezentativnosti sindikatov in na to zakonsko priznano lastnost, so vezane tudi določene pravice in obveznosti v ostalih predpisih. Tudi zakon o delovnih razmerjih kot sindikate obravnava tiste, ki imajo lastnost reprezentativnosti. Predlog zakona tako uvaja nesistemski spregled lastnosti reprezentativnosti sindikata pri zastopanju interesov zaposlenih, zato predlagamo, da se postopek sprejemanja pogodbe o delitvi dobička spremeni na ustrezen način, da bodo vanj vključeni tisti sindikati, ki jim je priznana reprezentativnost.

Vpliv višine plače na delež izplačila dobička delavca oziroma delavke

Višina plače posameznega delavca oziroma delavke po našem mnenju v preveliki meri vpliva na končno izplačilo deleža udeležbe pri dobičku. Predlog namreč določa, da mora pri merilih za določitev deleža izplačila posameznemu delavcu, poslovodstvo upoštevati, da se najmanj 30 odstotkov in največ 90 odstotkov dobička razdeli glede na delež posameznega zaposlenega v bruto letni masi plač. Da bi bili delavci pri dobičku udeleženi čim bolj enakopravno predlagamo, da se ti odstotki ustrezno prilagodijo. Prispevek posameznega delavca k uspešnemu poslovanju podjetja namreč ne more biti ocenjen zgolj na podlagi višine njegove plače.

Prostovoljnost udeležbe

Predlog zakona določa, da je udeležba delavcev pri dobičku prostovoljna in da se ji lahko delavec tudi odpove. Takšna določba je v neskladju s siceršnjim delovnim pravom in sodno prakso, ki določa, da se delavec pravicam iz delovnega razmerja načeloma ne more odpovedati. Ostaja tudi nejasno, kaj se zgodi v primeru, da se delavec izplačilu dobička odpove. Predvsem kaj »se zgodi s količino denarja«, ki so se ji delavci odpovedali. Ali se potem ustrezno povečajo preostali deleži zaposlenih? Glavna, in hkrati največja, pripomba na podan predlog zakona pa je, da predlog zakona ne določa, da bi se plačilo dela dobička izvzelo iz cenzusov, ki so določeni za dostop do socialnih pravic iz javnih sredstev. Navsezadnje lahko njihovo ne izvzetje iz cenzusa povzroči neenako obravnavo med zaposlenimi, saj bodo nekateri delavci in delavke zaradi morebitne izgube socialnih pravic (ali njihovega zmanjšanja) spodbujeni k temu, da se izplačilu dobička odpovedo.

Vpliv izplačila dobička na socialne transferje

Kot omenjeno, predlog ne vsebuje določbe, da bi bilo izplačilo dobička izvzeto iz cenzusa upravičenosti do socialnih transferjev, kar lahko povzroči negativne učinke pri posameznih delavcev. Gre sicer za našo največjo pripombo na predlagan predlog zakona, vsled česar predlagamo, da se morebitno izplačilo dobička v celoti izključi iz cenzusa upravičenosti do socialnih transferjev. S tem bi se namreč omogočila enakopravna udeležba delavcev pri dobičku, pa tudi namen zakona bi se lažje dosegel, tj. čim večje število zaposlenih delavcev pri delitvi dobička.

Nemožnost uveljavljanje drugih davčnih olajšav za delavce

Predlog predvideva, da za leto, ko je v družbi sklenjena pogodba o delitvi dobička, delavec ne more koristiti drugih davčnih ugodnosti iz naslova posebnega vrednotenja bonitete, zagotovljene v obliki zagotovljene pravice do nakupa oziroma pridobitve delnic ali deležev, posebne davčne obravnave za delavce inovativnih zagonskih podjetij, posebne davčne obravnave dohodkov delavcev, izplačanih na podlagi zakona, ki ureja lastniške zadruge delavcev, in izplačila za poslovno uspešnost, v delu, v katerem se ne nanaša na višino izplačila zimskega regresa v zakonsko določeni višini. Menimo, da takšna določba utegne imeti negativni vpliv na druge oblike participacije delavcev, v kolikor bi bila v podjetju sklenjena pogodba o delitvi dobička.

Učinek predloga na izplačilo poslovne uspešnosti in neto dohodek delavca

Predlog zakona predvideva 30-odstotni davek na udeležbo delavca pri dobičku v okviru denarne sheme, hkrati pa delodajalcu omogoča uveljavljanje davčne olajšave pri obračunu davka od dohodkov pravnih oseb. Po drugi strani pa je plačilo poslovne uspešnosti oproščeno davka do višine povprečne plače v RS, in ga delodajalec ne more uveljavljati kot davčno olajšavo.

Po grobih izračunih je za delavca tako izplačilo poslovne uspešnosti, v primerjavi z izplačilom dobička, bolj ugodno, saj dobi približno 9 odstotkov neto več, tudi če izplačilo poslovne uspešnosti preseže višino povprečne plače. Medtem pa ima delodajalec pri izplačilu dobička po predlogu za približno 14 odstotkov manjši strošek in še ugodnost, da se mu izplačan znesek všteva v davčno olajšavo. Navedeno predstavlja nevarnost, da bi delodajalci zaradi ugodnosti, ki jih bi jih imeli na davčnem področju in področju vezave delavcev na delodajalca, ki jih prinaša predlog zakona, nadomeščali izplačilo poslovne uspešnosti z delitvijo dobička, pri čemer bi bili lahko delavci, upoštevaje neto izplačilo, na slabšem. Presoje tega učinka predlog zakona ne predvideva. Popolnoma nerazumljiva in nelogična pa je tudi odločitev zakonodajalca, da na področju olajšav, v primeru izplačila dobička, ne obravnava enako delavca in delodajalca.