Za polno in čim hitrejše izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu

Po zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki se je začel postopno izvajati januarja lani, bo 1. julija prišla na vrsto za izvajanje dolgotrajna oskrba na domu. Njen obseg je določen v urah glede na kategorijo, v katero je upravičenec uvrščen. Prav tako 1. julija bomo delavke in delavci (vključno samozaposlenimi in tistimi, ki opravljajo delo prek študentske napotnice), delodajalci, upokojenci začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo. Z njim bomo vsi omenjeni solidarnostno zagotovili izvajanje novih pravic: dolgotrajne oskrbe na domu, dolgotrajne oskrbe v instituciji, oskrbovalca družinskega člana ter e-oskrbe in (v najslabšem primeru, ko do drugih pravic ne bo mogoč dostop) denarnega prejemka. Tik pred omenjenim datumom pa smo svoje poglede in pričakovanja v povezavi s sistemom dolgotrajne oskrbe predstavili tudi na ZSSS.

Spomnimo, pravica do oskrbovalca družinskega člana se je po zakonu o dolgotrajni oskrbi začela izvajati 1. januarja 2024, a se je zaradi zamud pri vzpostavitvi informacijskega sistema in tudi pri izdaji odločb začela izvajati z večmesečnim zamikom. Druga ključna pravica, ki bo stopila v veljavo s 1. julijem letos, točneje z jutrišnjem dnem, bo pravica do dolgotrajne oskrbe na domu. Vendar se tudi še nekaj časa ne bo izvajala, v prvi vrsti zato, ker centri za socialno delo kot enotne vstopne točke še nimajo informacijskega sistema, da bi lahko izdajali odločbe.

A na ZSSS smo prepričani – zavedajoč se vseh spremljajočih težav in zapletov, pa tudi strogih vstopnih pogojev v sistem in podobno –, da je pomembno, da smo po dolgih desetletjih sistem dolgotrajne oskrbe vendarle dobili, in sicer v obliki nove socialno-varstvene pravice, četudi ta na začetku še ne bo deloval optimalno ali pa ga bo treba še naknadno popravljati in dopolnjevati. Tudi zato smo vladajoče odločno pozvali, naj niti ne razmišljajo o kakršnemkoli zamiku izvajanja dolgotrajne oskrbe na domu (ali o zamiku pobiranja prispevka za dolgotrajno oskrbo, k čemur v zadnjem času poziva predvsem delodajalska stran) po, zraven pa odločno poudarili, da gre za sistem, ki je plod tudi pomembnega medgeneracijskega sodelovanja in sobivanja. V ZSSS tako podpiramo, kot smo izpostavili tudi danes, zakon o dolgotrajni oskrbi in sistem dolgotrajne oskrbe kot tak, saj smo prepričani, da ta vodi v humano in precej bolj pravično družbo.

Obenem pričakujemo, da bodo storitve v okviru dolgotrajne oskrbe na domu, ki se bo kot zakonska pravica začela izvajati jutri, na voljo najpozneje v dveh mesecih. Hkrati pa želimo, da bo informacijska podpora pripravljena do konca julija, tako da bodo prve odločbe lahko izdane septembra.

Ne samo storitev, temveč temelj kakovostnejšega življenja

Dolgotrajna oskrba namreč ni samo socialna storitev, temveč je hkrati tudi temelj dostojanstva, avtonomije in kakovostnega življenja za starejše, je tako danes denimo poudaril predsednik ZSSS Andrej Zorko. »Gre tudi za sistem, ki je v pomoč starejšim, in sicer ko zbolijo ali ko iz različnih razlogov enostavno ne morejo več poskrbeti zase. In prav je tudi, da sistem temelji na načelu solidarnosti. Hkrati pomeni sistem dolgotrajne oskrbe zmanjšanje bremena za družine, torej za ožje družinske člane, pri skrbi za pomoči potrebne, kajti na njihovo mesto bo stopil strokoven in usposobljen kader. Zavedamo se sicer pomanjkanja kadra na področju socialnega skrbstva in varstva, prepričani pa smo, da se ga najti z ustrezno kadrovsko, štipendijsko ipd. politiko.«

Od politikov tako na lokalni kot na državni ravni v ZSSS prav tako pričakujemo vzpostavitev pogojev, da bo sistem na lokalni ravni čim prej zaživel in da ne bo težav s financiranjem storitev. Lokalne skupnosti, ki morajo v skladu z zakonom najti izvajalce dolgotrajne oskrbe na domu, naj to storijo čim prej, tako da bo pravica do dolgotrajne oskrbe na domu v dveh mesecih vzpostavljena v celotni državi.

Dolgoživa družba je pomemben dosežek

Francka Ćetković, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije, pa je ob tej priložnosti dejala: »Dolgoživa družba je civilizacijski dosežek, a se s tem vse konča. Ko začnemo govoriti o potrebah starejših na področju dolgotrajne oskrbe, govorimo o stroških, ne pa o naložbi v solidarno, humano, bolj vključujočo družbo. Zato je sprejet zakon vendarle pomemben dosežek in predstavlja velik napredek. Tudi v sindikatu upokojencev ga podpiramo in si želimo, da njegovo uveljavljanje poteka tako, kot je to določeno po sprejeti časovnici.« Sindikalistka, ki spremlja vzpostavljanje sistema dolgotrajna oskrbe v Sloveniji že več kot dvajset let, je povedala še: »Ko poslušam, za kaj točno bomo od prvega julija plačevali prispevek za dolgotrajno oskrbo, če pa iz sistema ne bomo še nič dobili, me to zelo zmoti. Pa saj s prispevkom ne kupujemo kruha in mleka, ampak bomo dobili storitve, ki jih bomo morda nekoč sami potrebovali. Gre za sistem zavarovanja in sama bom zelo vesela, če dolgo ne bom potrebovala kakšne od storitev, saj bo to pomenilo, da bom lahko zase samostojno skrbela. Treba je vedeti, da gre pri sistemu dolgotrajne oskrbe za novo obliko socialnega zavarovanja, ki smo ga vpeljali, zato jo je treba spoštovati, da bo predstavljala vrednoto v tej naši družbi in socialni državi.«

V sindikatu upokojencev prav tako vztrajajo, da bodo izvajalci dolgotrajne oskrbe na domu javni zavodi, ne pa zasebniki. Vodilo izvajalcev ne sme biti dobiček, ampak kakovostna storitev v ustreznem obsegu, poudarjajo. Prav tako je treba po njihovem opozorilu poskrbeti za ustrezne pogoje dela tistih, ki delajo v dejavnosti dolgotrajne oskrbe.

Dolgotrajna oskrba in mladi

Na prvi pogled se zdi, da vprašanje dolgotrajne oskrbe ni ravno nekaj najbolj relevantnega za mlade, pa je izpostavila predsednica Sindikata Mladi plus Mojca Žerak. »A v našem sindikatu smo prepričani, da je ravno to področje še kako pomembno tudi za nas. Čez nekaj desetletij bomo namreč mi med tistimi, ki bomo potrebovali sistem dolgotrajne oskrbe. In res si želimo, da bo takrat, ko bomo danes mladi na vrsti za koriščenje sistema dolgotrajne oskrbe, ta deloval dobro ter učinkovito, da bo zadovoljeval potrebe uporabnikov in bil seveda tudi finančno vzdržen. Danes z žalostjo spremljamo, koliko starejših si ne more privoščiti dolgotrajne oskrbe in zato res verjamemo, da bomo z novimi spremembami omenjene težave uredili že danes. In sicer za te, ki to storitev potrebujejo zdaj, ter tudi zato, da nas bo v prihodnosti res pričakal človeku prijazen sistem.«

V sindikatu mladih se obenem strinjajo, da bo za dolgotrajno oskrbo namenjen tudi del prispevka iz študentskega dela. Seveda pa to ne bo vplivalo na višino plačila za študentsko delo, ki je izplačana študentu. Pač pa bo del prispevka iz študentskega dela, ki je trenutno nakazan za zdravstveno zavarovanje, odveden v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo.

Naj na koncu izpostavimo tudi, kot je poudaril predsednik ZSSS Andrej Zorko, da si na ZSSS želimo biti dejavno vključeni tako v spremljanje izvajanja dolgotrajne oskrbe kot v evalvacijo samega izvajanja. Ob tem od pristojnega ministrstva pričakujemo, da bo najmanj enkrat na leto ekonomsko-socialnem svetu poročalo o izvajanju sistema.