Boj za pravice žensk je neločljiv od boja za delavske pravice – Podeljeno sindikalno priznanje roža mogota
Mednarodni dan žensk letos znova, kot že vsako leto doslej, zaznamujemo tudi na ZSSS: tako smo danes v Domu sindikatov v Ljubljani podelili sindikalno priznanje roža mogota za dosežek s področja enakih možnosti moških in žensk, ki ga je letos prejela sindikalistka Kornelija Kianec, predsednica Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije (Sgit) v družbi Samsic storitve d. o. o.
Na predlog svojega matičnega sindikata delavcev gostinstva in turizma ga je prejela za »pomemben sindikalni uspeh v prekarizirani dejavnosti in feminiziranem poklicu, ki ga je kot sindikalistka, kot ženska in voditeljica delavskih prizadevanj skupaj s kolegicami in kolegi iz Sindikata delavcev gostinstva in turizma Samsic, krovnega Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije in ZSSS dosegla s sklenitvijo podjetniške kolektivne pogodbe.« Naj bosta njena sindikalna zavzetost in skrb za sočloveka, predanost in zagnanost, skrb za pogum in zagovorništvo delavstva ter za kolektivno nastopanje za zgled in navdih drugim, podobnim in tudi drugačnim delovnim okoljem, so ob tem dodali še v Odboru ZSSS za enake možnosti. Kornelija Kianec je torej priznanje prejela za izjemne dosežke in prizadevanja na področjih, kot so: ureditev delovnega časa, ki staršem olajša usklajevanje delovnih in družinskih obveznosti oziroma odpravljanje nepotrebno dolgih delovnikov ter nerednega delovnega časa; ukrepi za pospeševanje vključevanja žensk v odločanje; ukrepi in zavzemanje za zmanjšanje izpostavljenosti prekarnim oblikam dela med ženskami in moškimi; izjemni pogum posameznika oziroma posameznice pri terjanju od delodajalca ali na sodišču pravice do enake plače ter enakih možnosti za poklicno napredovanje ter učinkovita promocija enakih možnosti v medijih.
Več kruha in rož, manj topov ter uniform
Predsednica ZSSS Lidija Jerkič je na dogodku nanizala nekaj podatkov o položaju žensk v Sloveniji in zgodovinskih dejstev boja za pravice žensk. Poudarila je, da se vse premalokrat potrudimo in med nami poiščemo izjemne posameznice ali posameznice, ki ta boj še posebej zaznamujejo. Spomniti pa se moramo tudi zakaj se je treba vedno znova spomniti na to, da ni samo po sebi umevno, da »smo ženske in moški enaki, čeprav si to prizadevamo«. Stanje je po njenem sedaj bolje, kot je bilo pred kakšnim desetletjem in več, a je treba posebno pozornost nameniti še vsemu tistemu kar manjka, vključno s problemom feminiziranih podplačanih poklicev in steklenih stropov za ženske. Rekla je tudi, da je žalostna, ker nimamo kandidatke za predsednico ZSSS, kot zanimivost pa je izpostavila dejstvo, da smo v zgodovini v naših krajih sicer imeli več kraljev, a tudi eno, celo trojno kraljico na Slovenskem, to je bila Barbara Celjska, o katerih pa danes bolj malo govorimo. Še prej pa je Mirsad Begić, predstavnik Odbora ZSSS za enake možnosti, usmeril pozornost zbranih na, kot je dejal, zaskrbljujoče geopolitične premike in politike, ki vodijo k zaostrovanju ter nasilnem reševanju konfliktov in napetosti, v katerih smo udeleženi. »Ne pozabimo, da ob sedanji ureditvi, ki izhaja iz omejenih materialnih in ekonomskih virov, več sredstev za vojsko neizogibno pomeni manj sredstev za družbeno pravičnost. Ne spreglejmo stopnjevanja pripravljenosti na konflikt velikih in širokih razsežnosti. Ne tolažimo se, da bo tudi tokrat to šlo mimo nas. Mi, naša družba, naša država in naša zavezništva, se pripravljamo na vojaško rešitev nekaterih problemov. Pomembno je, da ne pozabimo, kaj je naš smoter: skupni blagor, spoštovanje in dostojanstvo vseh, enakopravnost, pomoč vsem pomoči potrebnim, upoštevanje sveta in skrb za prihodnja življenja. Zato več kruha in rož, manj topov in uniform.«
Predsednica ZSSS Lidija Jerkič je na dogodku nanizala nekaj podatkov o položaju žensk v Sloveniji in zgodovinskih dejstev boja za pravice žensk. Foto M. P.
Čarobna roža mogota, ki raste visoko pod Triglavom, je zdravilna rastlina, ki ima silno moč, da ozdravi vse bolezni, z njo je mogoče odpreti tudi vrata pod Bogatinom skritega zaklada. Zrasla naj bi iz kapelj krvi ranjenega mitološkega Zlatoroga, ki ga je po legendi hipoma pozdravila in mu podarila nesmrtnost. Ta roža že leta v ZSSS simbolno povezuje dan žensk in (v zgodovini tudi krvav) boj za enake možnosti žensk z delavskim bojem. Po njej smo poimenovali tudi priznanje, ki ga ZSSS od leta 2007 podeljuje ob mednarodnem dnevu žensk.
Nikoli končan boj
Eden od gostov, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Dan Juvan pa je v svojem nagovoru izpostavil, da na mednarodni dan žensk vsako leto praznujemo v resnici zgodovino boja za politične, kulturne, ekonomske in socialne pravice žensk ter opozarjamo na posledice neenakosti, ki seveda še danes ni odpravljena. »Ne smemo pozabiti, da je boj za pravice žensk neločljiv od boja za delavske pravice. Delavke v tekstilni industriji so bile namreč med prvimi, ki so se organizirale in zahtevale boljše pogoje dela in dostojno plačilo. Tekstilna industrija je bila že takrat izrazito feminizirana, plačilo slabo, delovni pogoji praktično neznosni. Izrazita feminizacija določenih poklicev, kjer seveda vlada tudi velika plačna vrzel, je še danes dejstvo. Prav tako jo spremljajo slabi pogoji dela, nizke plače in vse pogosteje negotovost, ki izhaja iz prekarnih oblik dela. Govorimo o delavkah v zdravstvu, dolgotrajni oskrbi, socialnem varstvu, izobraževanju, v trgovinah, o delavkah v čistilnih servisih in tako naprej. Gre za delo, ki je za delovanje družbe ključno, a izrazito podcenjeno. Poleg izkoriščanja na delovnem mestu so ženske še vedno bistveno bolj obremenjene tudi v zasebnem življenju, zato je delo žensk pogosto dvakrat izkoriščeno. To jasno kažejo tudi statistike na področju delitve družinskih obveznosti med spoloma. Pritisk na delavke se povečuje tudi zaradi intenzivne prekarizacije, ki je odsev dolgoletne deregulacije in fleksibilnosti zaposlovanja, kot tudi zaradi podhranjenosti javnih storitev, kjer skrb za delo vse prepogosto se po zasebno potiska nazaj v družino.«
Državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan je izpostavil, da na mednarodni dan žensk praznujemo v resnici zgodovino boja za politične, kulturne, ekonomske in socialne pravice žensk ter opozarjamo na posledice neenakosti, ki še danes ni odpravljena. Foto M. P.
Sindikalno delovanje predstavlja eno ključnih sil, ki v Sloveniji uspešno zadržuje takšne pritiske, je nadaljeval državni sekretar. »Ne pomeni le boja za dostojnejše plače in delovne pogoje. Pripišemo mu lahko tudi velik del dosežkov socialne države, ki s podružbljanjem skrbstvenega dela predstavlja nujni pogoj za doseganje enakopravnosti med spoloma. Ker menimo, da mora javni sektor predstavljati zgled na področju zaposlovanja, smo na ministrstvu za delo v teh dneh ponovno pripravili poziv za ministrstvo za javno upravo in Slovenski državni holding k odpravi outsourcinga v vladnih organih, javnem sektorju in podjetjih, kjer je lastnik država. Outsourcing predstavlja eno od oblik prekarizacije, ki se je uspešno zakoreninila tudi v javni sektor in pomeni neenakopravni položaj tistih, ki opravljajo enako delo. Najbolj izpostavljeni so primeri čistilk v javni upravi. Na udaru so bile tudi sobarice v hotelih v državni lasti. V obeh primerih gre za službe, ki jih uvrščamo med skrbstveno delo in poklice, ki so izrazito feminizirani. O stanju na področju enakosti spolov in ženske emancipacije nam na žalost veliko pove tudi to, kakšen odnos ima država do poklicev, ki jih v večini opravljajo ženske. Takšnim praksam jasno nasprotujemo, vsem sindikalistkam pa se zahvaljujemo za trdo delo, saj so vedno znova v ospredju za delavske in socialne pravice. Brez teh pa bi enake možnosti ostale le mrtva črka na papirju.«
Za vse Marije, Ane, Maje, Eme …
Ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk, je še posebej aktualno pogledati nekaj podatkov, zlasti tistih, ki so pomembni za Slovenke v svetu dela, kjer ženske še vedno nimamo enakih možnosti. Vzrokov za to je več.
Kot so sporočili s Statističnega urada RS v dneh pred praznikom, je bilo žensk lani v Sloveniji malo manj kot polovica prebivalstva (49,7 odstotka), njihova povprečna starost je bila 45,7 leta, najpogostejše ime pa Marija, sledijo imena Ana, Maja, Irena in Mojca. V povprečju so leta 2023 Slovenke umrle pri starosti 82,6 leta. Deklice, rojene istega leta, pa lahko pričakujejo, da bodo v povprečju živele 84,7 leta. Leta 2022 so bile v Evropski uniji le še tri države, v katerih je prebivalo več moških kot žensk: Malta, Švedska in Luksemburg. Prvega januarja lani je bilo v Sloveniji 1.055.520 žensk ali 2,5 odstotka več kot ob osamosvojitvi leta 1991. Število moških je v tem obdobju naraslo za 10,1 odstotka, predvsem zaradi priseljevanja tujcev.
Rojenih več dečkov kot deklic
Med prebivalkami, starimi 15 let ali več, je bilo leta 2021 več kot tri četrtine mater, od tega jih je največ (več kot polovica) rodilo po dva otroka. Leta 2023 je bilo v Sloveniji rojenih najmanj otrok doslej: 16.989. Med vsemi rojenimi je bilo, tako kot vedno, več dečkov (51,1 odstotka) kot deklic (48,9 odstotka). Največ dečkov je dobilo ime Luka, največ novorojenk pa so starši poimenovali Ema.
Izobraževanje – »ženski« poklic
Prvega januarja lani je bilo med prebivalci Slovenije, starimi 15 let in več, s statusom aktivnosti učenca ali dijaka 48,6 odstotka deklet. V šolskem letu 2023/24 je bil največji delež deklet vpisanih v srednje splošne programe (gimnazije); med vsemi vpisanimi jih je bilo 61,6 odstotka. Med področji izobraževanja je bilo v lanskem šolskem letu največji delež deklet v izobraževalnih znanostih in izobraževanju učiteljev; med vsemi je bilo namreč 90,8 odstotka dijakinj. Na začetku lanskega leta je bilo med prebivalci (15+), ki so imeli status študenta, 58,3 odstotka žensk. V prejšnjem šolskem letu so študentke po deležu prevladovale v področju izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev, bilo jih je 86,5 odstotka.
Plačna vrzel med spoloma od 4,7 do 18 odstotkov
Leta 2023 je bilo med 941.292 delovno aktivnimi prebivalci 44,9 odstotka žensk. Njihov delež je bil največji, kar 97-odstoten, v poklicni skupini vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok. Oktobra 2023 je plačna vrzel med spoloma znašala 5,7 odstotka, to pomeni, da je bila povprečna mesečna bruto plača žensk za toliko nižja od plače moških. A ker relativno nizko povprečje spremlja zelo slaba slika v nekaterih dejavnostih, je dobro vedeti, da je največja plačna razlika, kar 18-odstotna, bila v korist moških v poklicni skupini upravljavci strojev in naprav, industrijski izdelovalci in sestavljavci, najmanjša, 4,7-odstotna, pa med uradniki. Bistveno večja kot plačna je med spoloma pokojninska vrzel. Ekonomske neenakosti po spolu se akumulirajo skozi življenjski potek žensk in naložijo v starosti in s tem trčimo na pojav, ki mu pravimo feminizacija revščine. Dohodkovne neenakosti so tako za posameznice kot za družbo izredno problematične. Za posameznice predvsem zato, ker je plača (in kasneje pokojnina) za večino zaposlenih (in upokojenih) žensk glavni vir dohodka in kot taka vpliva na ekonomski položaj posameznic v času njihove delovne aktivnosti in po upokojitvi. Povezane so tako s samo dostojnostjo življenja kot z nižjim statusom žensk v družbi in družini, njihovo manjšo vlogo in močjo, dostopom do marsičesa (ne le materialnih dobrin, ampak tudi moči in vpliva), tudi potencialno odvisnostjo od drugih.Boj za enako obravnavo spolov še zdaleč ni končan.Zgodovinski spomin
Ženske smo sicer na našem ozemlju ustavno zagotovljeno enakost, kot so takrat zapisali »na vseh področjih«, dobile po drugi svetovni vojni, z ustavo leta 1946. Skoraj 30 let kasneje, leta 1974, smo z ustavo pridobile pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, še tri leta kasneje pa je bila pri nas uzakonjena pravica do umetne prekinitve nosečnosti na zahtevo ženske, do kontracepcije in umetne oploditve. Porodniški dopust je bil podaljšan na eno leto šele leta 1986. Leta 1989 je začel pri nas delovati prvi SOS telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja. Leta 1992 je začel delovati urad za enake možnosti, ki je bil leta 2012 ukinjen oziroma postal direktorat ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Leta 2004 je bil sprejet zakon o enakih možnosti žensk in moških, leta 2008 zakon o preprečevanju nasilja v družini, leta 2021 sta bila v kazenskem zakoniku na novo opredeljena spolno nasilje in posilstvo po modelu »samo ja pomeni ja«.
Mojca Matoz
»Hvala vsem in vsakemu posebej«
Vidno ganjena nagrajenka Kornelija Kianec pa je ob prejemu plakete in kipca roža mogota, dela akademskega kiparja Dušana Tršarja, dejala: »Iz srca se zahvaljujem vsem, ki ste me predlagali za priznanje in vsem, ki ste to odločitev sprejeli. Članica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije sem že od leta 1992 in nikoli nisem niti sanjala, da bom sploh kdaj predsednica sindikata. S problemi smo se s sodelavci začeli soočati, ko nas je leta 2013 družba Sava Turizem prenesla na družbo Aktivo čiščenje. Poslabšali so se nam pogoji dela, v enem letu pa smo ostali še brez številnih pravic in ugodnosti, ki smo jih prej imeli. Po petih letih se nam je znova zamenjal delodajalec in tako smo bili leta 2018 sobarice in vzdrževalci okolja preneseni v družbo Samsic. Tistega leta sva se tudi spoznali s takratno sekretarko gostinstva in turizma v Pomurju, gospo Bredo Črnčec, in z njeno pomočjo smo v letu 2019 sobarice ustanovile reprezentativni sindikat. Veliko napora je bilo potrebnega, da smo znali stopiti skupaj in skupaj tudi zahtevali dvig plač. Brez pomoči takratne sekretarke bi težko naredili vse to, kar smo. V letu 2023 pa se je naša sindikalna organiziranost razklala, saj je Sava Turizem predala storitve čiščenja kar dvema zunanjima izvajalcema. Na ta način smo izgubili precejšnje število članstva, kar me je, kar me je spet znova spodbudilo, da smo se morali še bolj potruditi in pridobiti nove člane, da ne izgubimo reprezentativnosti. In tudi uspeli smo. Med sodelavci imamo tudi moške čistilce in s ponosom lahko povem, da sem jim vedno v pomoč, ko me potrebujejo.«
Prejemnica priznanja roža mogota Kornelija Kianec (desno) v družbi Lidije Jerkič (v sredini), predsednice ZSSS, in nekdanje generalne sekretarke sindikata delavcev gostinstva in turizma Brede Črnčec (levo). Foto M. P.
Dotaknila se je tudi pomena omenjene sklenjene podjetniške kolektivne pogodbe. »Za dosego tega cilja je bilo potrebne veliko borbenosti, in to od zbiranja podpisov, peticije za boljše plače in dovoljšnega števila zaposlenih, pa do pogajanj za podjetniško kolektivno pogodbo in napovedi interesne stavke. V lanskem letu je bil naš največji dosežek, ko smo izpogajali dvig osnovnih bruto plač z 900 na 1200 evrov. Kar pet let zahtevanih pogajanj je bilo potrebnih, da smo dosegli zelo dobro podjetniško kolektivno pogodbo. Nenazadnje pa je Samsic edina družba v Sloveniji, ki kot zunanji izvajalec opravlja storitve čiščenja, s katerim nam je uspelo ustanoviti reprezentativni sindikat in doseči podpis podjetniške kolektivne pogodbe. Neizmerno sem hvaležna vsem, še posebej pa pogajalski ekipi za podjetniško kolektivno pogodbo, sekretarki Bredi, Mireli, Tadeji, Simoni in sekretarju Juretu. Naj zaključim: biti sindikat ni preprosto, rekla bi, da je celo zahtevno, saj si vedno na razpolago in pomoč sodelavcem, pa tudi s svojo glavo vedno izpostavljaš delodajalcu. Je pa zato zadovoljstvo toliko večje, ko uspemo priti do zastavljenega cilja, ko dosežemo odpravo kršitev ali druge problematike. Pogum, volja in čim večje vključevanje v aktivnosti sindikata pa so ključ, da priborili boljši položaj vseh delavk in delavcev. Še enkrat vsem in vsakemu posebej – iskrena hvala.«
Ker h 8. marcu, mednarodnemu dnevu žensk, spada tudi dobra muzika, tudi ta ni manjkala: tokrat je navdušila mlada glasbenica Sofija Lavrač Črnivec – Sophy, ki sta jo spremljala na kitari Blaž Črnivec (levo), oče in dolgoletni član skupine Rok’n’Band, ter mladi velemojstrski pianist Blaž Avsenik (desno). Foto M. P.