Rezultati ankete ZSSS o upokojevanju v Sloveniji

Predstavljamo rezultate spletne Ankete o upokojevanju, ki smo jo na ZSSS izvedli med 3. oktobrom in 6. novembrom 2023. Z njo smo se v ZSSS posvetovali s sindikalnim članstvom, kakšna naj bo pokojninska reforma, če naj bo pravična do delavcev. Na anketo je odgovorilo kar 2.935 delavcev in upokojencev.

Večina anketirancev je kot cilj pokojninske reforme izpostavila višje neto pokojnine, izboljšanje socialne varnosti upokojencev ter vzdržen in transparenten pokojninski sistem, Pokojnina bi morala biti tako visoka, da bi pokrila polno oskrbo v domu za starejše. Edini pravični upokojitveni pogoj je pokojninska doba 40 let, ki bi morala zadoščati za pravico do starostne pokojnine. Nihče ne podpira pogojevanja zvišanja neto pokojnin z dvigom upokojitvene starosti za dve leti.

Odgovori na anketo so pokazali, da se delovna zmožnost spreminja že zaradi samega staranja. Udeleženci ankete namreč poročajo, da s starostjo upada mišična moč, narašča utrujenost ter se slabšata vid in sluh. O kronični bolezni v povprečju poroča 24 % moških in 28 % žensk, odstotek pa se veča s starostjo. Delovna aktivnost v višjih starostih naj bi bila glede na odgovore anketiranih zato bolj sprejemljiva, če bi po določeni starosti delavce ustrezno razbremenili npr. s krajšim delovnikom ali z znižanjem delovnih obremenitev oziroma norm. Večina odgovorov je naklonjena podaljšanju delovne aktivnosti, a zgolj na podlagi prilagoditve delovnega mesta. In sicer 5 let pred upokojitvijo.

43 % anketiranih ne zaupa ali sploh ne zaupa slovenskemu pokojninskemu sistemu

Anketiranci pri tem omenjajo enake sistemske ukrepe, kakršne že dolgo poznajo v državah, ki nam jih naša vlada navaja kot zgled visoke delovne aktivnosti po 60. letu starosti:

• postopno skrajšanje dnevnega delovnega časa – najprej na 6 ur in nato na 4 ure dnevno.
• znižanja norm in delovnih obremenitev (trenutno je obremenitev mladih in starejših enaka),
• prezaposlovanje na lažja delovna mesta,
• neto prejemki se zaradi zgornjih treh učinkov ne smejo spremeniti

Ob tem so starejši delavci omenili, da zaznavajo diskriminacijo po starosti oz. starizem: poklicno ne napredujejo več, delodajalci jih prezaposlujejo na delovna mesta, ki se nato ukinejo, odvzema se jim vodilni položaj, v primeru daljše bolniške odsotnosti so pogosto šikanirani, novozaposleni se razvrščajo v višje plačilne razrede, itd. Medtem mlajši delavci opažajo, da se delo starejših bolj ceni zaradi njihovih izkušenj in so ti do njih pogosto pokroviteljski, starejši delavci ne prepustijo mlajšim večje odgovornosti, itd. Mladi so se obenem navadili razmišljati, da zanje pokojnin verjetno ne bo.

Analizo ankete lahko v celoti preberete TUKAJ

Analizo pripravila Irena Štamfelj

strokovna sodelavka za enake možnosti, starševstvo in socialna zavarovanja