Sindikati bomo pozorni na to kako, kdaj in v kolikšni meri bo koalicijska pogodba meso postala – Komentar predsednice ZSSS

Koalicijska pogodba (KP), ki je zaokrožila v javnosti, naj bi bila dokument, ki so ga parafirale koalicijske strani. Ker pa vlada koalicijske pogodbe (še) ni uradno predstavila, je spodnji komentar namenjen zgolj tistemu, kar brez morebitnih dodatnih pojasnil zaenkrat piše v njej. Vsaj za določene dele bodo pojasnila potrebna, saj so zapisi splošni.

Težko rečem, da bi vsebina pogodbe pomenila, da moramo začeti biti plat zvona. Nasprotno, v vsebini najdemo všečne cilje, ki smo jih v preteklosti zasledovali tudi sindikati in s katerimi se je mogoče zgolj strinjati, jih podpreti ter jih v pogajanjih na ekonomsko-socialnem svetu (ESS) še dograditi.

ESS

Pa naj začnem z ekonomsko-socialnim svetom, ki mu KP namenja svoje mesto. Obnovili bodo socialni dialog in zakonodaja se bo sprejemala v skladu z dogovorjenimi pravili. Zakaj je to pomembno? Zato, ker bo mogoče v tripartitnem dialogu sprejeti rešitve, s katerimi se bomo vsi strinjali. Na tak način lahko pogosto preprečimo zaletave, na videz všečne odločitve oblasti, ki pa imajo dolgoročne posledice. Na primer o dohodninski reformi, ki se ji sedaj v pretežnem delu obeta razveljavitev, ali pa o dolgotrajni oskrbi, kjer zakon sicer imamo, ne da pa se ga izvajati. Za začetek delovanja ESS je treba počakati na imenovanje in začetek dela vlade, ki bo imenovala vladne člane ESS. Potem lahko zavihamo rokave.

Minimalna plača

Na delovnopravnem področju se obeta dvig minimalne plače na 800 evrov neto. Cilj je zelo blizu, znesek pa je morda celo premalo ambiciozen, kljub odzivom delodajalcev, ki jim je omenjeno seveda spet preveč. Prav tako se obeta bolj pogost izračun minimalnih življenjskih stroškov (sedaj na pet ali šest let), kar bo samo po sebi pripeljalo do tega, da se bo minimalna plača usklajevala z rastjo minimalnih življenjskih stroškov. ZSSS je, naj spomnim, pred kratkim predlagala izredno uskladitev minimalne plače glede na vse podražitve. Naš izračun je pokazal, da bi moral ta izredni dvig znašati vsaj pet odstotkov, kar bi že pomenilo dvig na 801 evro.

Krajši delavnik in odprava prekarnosti

Obeta se tudi krajši delovni čas. Kot je razumeti, bi ostal 40-urni delovnik, mogoče pa bi ga bilo skrajšati tudi na 30 ur, pri čemer bi se tak delovni čas štel kot polni (torej bi šlo za enake plače in enake pravice iz pokojninskega zavarovanja). Kdaj in kako se bo to zgodilo, ni pojasnjeno. Seveda lahko to le podpremo in poskušamo narediti več tudi pri skrajšanju zgornjega, torej 40-urnega limita.

KP napoveduje odpravo prekarnosti. Tudi tu bomo pomagali, da bi to storili v čim večjem obsegu in čimprej, saj na problematiko opozarjamo že vrsto let. Za začetek bo seveda treba določiti, kaj prekarnost sploh je, saj se nam do sedaj v državi ni uspelo poenotiti o tem pojmu.

Pokojnine in davki

Napovedana je pokojninska reforma, ki bo krepila prvi steber, kar pozdravljamo. Obljubljene so spremembe, dogovorjene v okviru socialnega dialoga, in cilj, ki je dostojno življenje. Seveda je vrag vedno v podrobnostih, zato bo treba na vsebino počakati. Bela knjiga in tripartitni sporazum, podpisan ob zaključku pogajanj, ki se niso končala z reformo, ampak zgolj z načeli, bo tu v pomoč. Obeta se najnižja zajamčena pokojnina v višini 700 evrov, seveda pa bo nujno razmišljati tudi o drugih pokojninah, ne le o spodnjem znesku.

Obeta se ukinitev davčne reforme, ki jo je na silo sprejela zadnja vlada. Ni kaj dodati. Nismo je podpirali, razen v delu, ki je dvignil splošno olajšavo in usklajevanje zneskov po davčnih razredih, kar naj bi, kot razumemo, tudi ostalo. V delu, ki je prinašal zgolj odpuste kapitalu, pa je nismo podpirali in tudi nova koalicija očitno misli enako. Ni dobro, da vsako leto menjamo davčno zakonodajo, vendar je v konkretnem primeru to nujno, če ne želimo vrtati dodatnih lukenj v proračun.

Zdravstvo

Tudi področje zdravstva je vedno zanimivo. Področje je na široko opisano, manj pa je konkretnih zavez. Pod črto lahko razberemo, da je treba odpraviti čakalne vrste in zdravstvu nameniti dodatna sredstva ter povečati odstotek bruto domačega proizvoda, ki ga namenjamo zdravstvu. Načrti so pravi, ustreznih rešitev pa do sedaj ni našla nobena vlada. ZSSS bo pri tem vztrajala še pri ureditvi področja varnosti in zdravja pri delu in končni ureditvi poklicnih bolezni. Razburjenje povzroča tudi omemba prepovedi dela zdravnikov izven javnega zdravstva, ki pa je napisana tako, da jo lahko vsak razume po svoje.

Med zanimivimi določili najdemo tudi zelo v celofan zavito določilo o možnosti prenehanja delovnega razmerja po izpolnitvi pogojev za upokojitev oziroma o soglasju delodajalca za nadaljevanje zaposlitve. Zavito v veliko »kojev« in »čejev« ter v socialni dialog, a vendar.

Kot že rečeno, KP, ki kroži v javnosti, morda je ali pa tudi ni končni tekst. In na koncu je samo in zgolj to, kar je: koalicijska pogodba. V kolikšni meri, kako in kdaj pa bo v resnici meso postala, bo seveda pokazal čas. ZSSS bo aktivno sodelovala pri vsebini in pri določanju smeri, v katero bodo odločitve šle.

Lidija Jerkič, predsednica ZSSS